Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Sprenevedanje v naših polemikah

19/02/2014
Ace Mermolja
Tedensko pisanje mi žal onemogoča, da bi odgovarjal na dogodke ali pisanje drugih takoj. Bralce opozarjam torej na PD z dne 13. februarja 2014 (in nato z dne 15. februarja), kjer je objavljeno tiskovno sporočilo deželnega sveta Slovenske skupnosti z naslovom: »Zaskrbljeni nad dogajanjem znotraj civilne družbe«. Stranka v sporočilu izraža svoje negodovanje glede izvolitve Brede Pahor na mesto predsednice Slovenskega stalnega gledališča. V SSk so zelo jezni, ker ni bila potrjena dosedanja predsednica Maja Lapornik in je bila na predlog SKGZ izvoljena omenjena Breda Pahor. O tem pozneje.
Jeza je legitimno čustvo, vodstvo Slovenske skupnosti pa se v javnosti ne more več sprenevedati, kot se je večkrat v preteklosti. Za kaj gre? V omenjenem tiskovnem sporočilu najdemo naslednji stavek: »SKGZ se je očitno odločila, da težavnejše iskanje soglasja med Slovenci zamenja s poceni lobiranjem pri trenutnih političnih prijateljih v javnih ustanovah, kar predstavlja tak precedens, ki zahteva pojasnila«. Kak odstavek pozneje SSk piše: »Pri SSk se zato sprašujemo, ali bo razkazovanje mišic v senci političnih botrov postalo za SKGZ praksa za reševanje nesoglasij med krovnima organizacijama.«
Smo zmešani? Nas imajo za bebce? Kdo naj kaj pojasnjuje? Kdo so prijatelji krajevnih uprav SKGZ? Kdo so politični botri, v katerih senci dela SKGZ? Zakaj SSk nima poguma in jih ne imenuje? Bom pa jaz imenoval koalicije, v katerih deluje Slovenska skupnost. Podatkov si nisem izmislil, ampak sem jih prepisal z uradnih spletnih strani Dežele, Tržaške pokrajine in Občine Trst. Čemu to počnem? Iz preprostega razloga, ker SSk v slovenskem tisku prikazuje lastne zaveznike, kot da gre za njej tuje sile, ki da pomagajo samo SKGZ.
SSk rada prikrije lastnim volivcem svojo realnost. Ta je naslednja: podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec je na deželni spletni strani umeščen v skupino Demokratske stranke. SSk se je na deželnih volitvah predstavila v koaliciji s strankami, ki so podpirale Deboro Seracchiani za predsednico Dežele FJK. Te stranke so bile: Demokratska stranka, SEL-Svoboda, ekologija, levica, Italia dei valori in Državljani za Deboro Seracchiani. Samo v španoviji z DS je lahko SSk izvolila svojega predstavnika na osnovi zakona, ki jamči slovensko zastopstvo.
Na Tržaški pokrajini je SSk prav tako partner večinske koalicije, njen predstavnik Maurizio Vidali pa je predsednik pokrajinskega sveta in ne le navaden svetnik. Tudi tu je koalicija levosredinska. V Tržaškem občinskem svetu je svetnik SSk Igor Švab prav tako član večinske koalicije, v okviru katere je predsednik pomembne druge komisije, to je komisije za bilanco in finance. Ponovno smo tam. Se mora SKGZ opravičiti, če se pogovarja z levo sredino, skratka, z zavezniki SSk? Ne bodimo smešni!
SSk ne more očitati SKGZ, da ima v svojih vrstah člane, ki sodijo v stranke tiste koalicije, kjer je tudi SSk, in ne more govoriti o nekih »sencah botrov«, ki so enostavno ljudje, ki prihajajo iz levosredinskega političnega in kulturnega pola, kjer je SKGZ vedno bila. Pozneje je sem prišla tudi SSk. Večina Slovencev je danes politično v istem kotlu. Je morda drugače? Upam, da ni to pričetek stare igre SSk, ko je sklepala donosna predvolilna zavezništva z DS, ostalim (med drugimi SKGZ) pa očitala, da so preveč povezani s taisto DS. Vsekakor to politično čarovništvo SSk nima nobene zveze s problematiko SSG.
Če je SSk nezadovoljna s tem, kako so se izšle volitve za novi upravni svet SSG, in kako so volile ustanove, kjer je SSk v večini, naj to predoči svojim koalicijskim partnerjem in naj jih vpraša, zakaj so Dežela, Pokrajina in Občina Trst podprle sedanji upravni svet SSG in predsednico Bredo Pahor. SKGZ je predstavila in podprla drugo kandidatinjo iz razlogov, ki so mi tudi kot zunanjemu opazovalcu jasni in nimajo značaja »naš« ali »vaš«. Niso edini argumenti vedno in povsod »botri«.
V zadnjih letih je SSG doživelo velike spremembe. Opozoril bi na nekatere.
Zaradi endemične finančne krize, v kateri je plulo slovensko gledališče, je slednje doživelo komisarsko upravo in nato spremembo statuta, ko so prvič vstopili v upravni svet gledališča predstavniki treh ustanovnih inštituciji (Dežela, Pokrajina, Občina) in to tudi italijansko govoreči ljudje, ki niso poznali slovenščine. Med spremembami je bila tudi odprava ravnatelja, ki je v preteklosti imel v SSG osrednjo vlogo (naj tu omenim vsaj eminentne gledališke može, kot so Filibert Benedetič, Miroslav Košuta in Marko Sosič).
Po odhodu komisarjev je bil imenovan nov odbor in Maja Lapornik je postala predsednica po spremembi statuta. Odbor in predsednica, ki je delovala brezplačno, in brez figure direktorja ob sebi, sta imela nelahko nalogo. Prioriteta je bila uskladiti produkcijo z dejanskimi finančnimi zmogljivostmi ustanove in obenem začrtati nove vloge in naloge v gledališki hiši ter »umiriti« položaj. Jasno je, da so vsi gledališki ustvarjalci in posledično gledalci občutili tako »porodne krče« na novo začrtane ustanove kot tudi uresničevanje novosti, ki so razbile večdesetletno prakso. Bistvena naloga upravnega sveta in predsednika je bila urejati, usklajevati in vrniti ustanovi mir, brez katerega ni ustvarjalnosti. Sam deželni odbornik Torrenti, ki je bil član odbora SSG, je pred dnevi priznal, da vodstvo ni dosegalo vseh ciljev. Res, nastal je »kažin«.
Ob tem ne zanikam ne sposobnosti ne požrtvovalnosti in niti ljubezni do gledališča g. Maje Lapornik. Abonenti SSG in gledalci pa smo z veliko nejevoljo opazovali, kako se položaj v SSG zapleta, namesto, da bi se razpletal. Nenavadna je bila hitra zamenjava umetniških vodij. Nenavadno ostre so bile polemike, v katere se je zapletala in javno polemizirala sama predsednica, namesto, da bi ohranila mirno kri, kako požrla in urejevala probleme. Ne, zadeve so prišle celo do sodišča, kar se je v SSG zgodilo prvič.
Vse se je dodatno zakompliciralo z nerodno izpeljanim in nato ukinjenim (z novim odborom) razpisom za novega umetniškega vodjo. Gledališka operativa je ostala brez šoferja. Nihče ni niti pomislil, da bi moral odbor imenovati upravnega vodjo, če so že mesto ravnatelja odžagali. V gledališču je preprosto zavladal razdor, ki pa k sreči ni ohromil delovanja. Bil je to čudež. Pečat neurejenosti, zmede in splošne jeze pa je ostal. Čemu se čudimo, če je občni zbor skupščine imenoval nov upravni odbor in novo predsednico? Kaj je škandaloznega v tem? Zmotiti se je človeško. Ne morejo pa neki »višji« politični razlogi zabrisati napak in nadaljevati po poti, kot da se nič ni zgodilo.
Prav ima Nora Jankovič, ko pravi, da je gledališče stvar vseh Slovencev. Tega dejstva ne izbrišejo zdrahe med zamejskimi političnimi vršički in niti ne solidarnostne izjave. Ni politika nad gledališčem in našimi ustanovami! Jih nima v lasti!
Sporočilu SSk je sledilo sporočilo SSO, kjer krovna organizacija »zamrzuje« svojo prisotnost v organih SSG. Politika se ponovno postavlja nad realne probleme gledališča in nad želje gledalcev. Tudi SSO piše (PD, 15.februarja): »Opredelitev treh javnih ustanov pri izbiri predsednika/ce mimo statutarnih določil, je hud precedens, pogojen s trenutno politično večino, ki te ustanove vodi«. Ponovno isto sprenevedanje. Katera je ta večina? Ni v tej večini SSk, ki solidarizira s SSO? Bo SSk zaradi Maje Lapornik zapustila večine na Deželi, v Občini Trst in v Tržaški pokrajini? Gre morda za izsiljevanje proti gledališču, proti novi predsednici in proti SKGZ? Ne mečite peska v oči slovenski javnosti! Iste ljudi najdemo v SSO in v SSk in nato še v političnih večinah, ki vodijo tri ustanove. Sočasno se igrajo, kot da niso v nobeni večini in pripisujejo »pajdašenje« s temi zlobnimi večinami SKGZ-ju. Vse to je že malce noro. Je pa vsa ta zgodba dokaz, kako nekaj politikov na vrhu skuša pogojevati in si podrejati slovensko manjšino. To ni več nekdanja »projugoslovanska« SKGZ, ki je tudi imela svoje apetite. Sedaj so lačni drugi, kot je razvidno iz njihovih javnih stališč. Vsem gre samo za stolčke.
Predstavljam si jezen ugovor: SKGZ ima že leta svoje predsednike na čelu Zadruge Primorski dnevnik in ostalih skupnih ustanov, kot sta npr. NŠK in Glasbena matica. Res je tako, vendar so predsednike in odbore volili člani na občnih zborih. To pa enostavno pomeni, da je tako v Zadrugi PD kot v skupnih ustanovah (tistih z dvojnim članstvom) več članov, ki sodijo v okvir SKGZ kot pa SSO ali koga tretjega. Skratka, SKGZ je prisotnejša in izvoli na vodilna mesta več svojih ljudi. To je logika volitev. Morda si kdo želi delitve v zakristiji? Če si tega želi, naj se izrazi javno in naj bo konec sprenevedanja ali slepomišenja z botri, večinami in manjšinami!
(Primorski dnevnik, 19. februarja 2014)