Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje Kriza politike v krizi družbe

21/11/2013
Trst, 19.11.2013 - Javno srečanje: Kriza politike v krizi družbe
Miloš Budin je rezerviran človek, ki ni hotel nikoli odkrito javno izpostavljati svojega velikega razočaranja pred volitvami leta 2008, ko ga Demokratska stranka ni kandidirala za rimski parlament. To je storil v ponedeljek zvečer na izziv Livia Semoliča, voditelja srečanja o krizi politike v krizi družbe. Budina in njegovega sogovornika Igorja Lukšiča, predsednika slovenske stranke Socialnih demokratov (SD), je Semolič uvodoma zaprosil, da izpostavita takšna ali drugačna osebna razočaranja, vezana na politiko.
Budina je prizadelo, da njegovega dela v parlamentu takrat niso presodili volivci, temveč rimski vrhovi Demokratske stranke. »Nisem bil edini, o katerem so odločali ožji strankarski vrhovi. Na ta način jim je uspelo dvoje: da sami po lastni presoji izberejo poslance in senatorje ter da obenem ohranijo svoja mesta,« je dejal nekdanji vladni podtajnik. Priznal je, da je takratna leva sredina pred volitvami 2006 formalno nasprotovala novemu volilnemu zakonu (t.i. porcellum), vodstvo DS pa je po Budinovem prepričanju na tihem privolilo v takšna volilna pravila. Slednja so eden razlogov, da so se ljudje v Italiji tako oddaljili od politike in politikov.
Za Lukšiča predstavlja veliko razočaranje dejstvo, da ljudje na splošno ne doživljajo politike več kot javno dobro. Za to nosi največjo krivdo neoliberalizem, ki postavlja v ospredje interese posameznikov in ne skupnosti, veliko odgovornost pa ima tudi levica, ki očitno ne zna dovolj učinkovito posredovati svojih idej in programov.
Medtem ko se je vodja SD kolikor toliko izogibal direktnim ocenam politične situacije v Sloveniji, se je Budin dotaknil tudi dogajanj v DS. Dal je jasno razumeti, da ni privrženec Mattea Renzija. Motivacija Renzijevih privržencev, češ da on lahko edini pripelje levo sredino do volilne zmage, se mu zdi šibka. »Jaz bi rad vedel kako in s kom hoče Renzi zmagati na volitvah. Že ker verjamejo v močnega liderja, bi morali njegovi pristaši tudi v Italiji zahtevati predsedniški sistem,« je povedal Budin v Gregorčičevi dvorani na srečanju, ki ga je priredila SKGZ.
Lukšič ocenjuje, da levica potrebuje vodjo, ki pa mora povezovati in ne izpostavljati samega sebe. Ni dobro, da so ljudje preveč časa na vodilnih mestih. Navedel je primer Janeza Janše za krmilom SDS in Janeza Kocijančiča, ki že dvajset let predseduje Olimpijskemu komiteju Slovenije.
Glede spomladanskih evropskih volitev so udeleženci srečanja napovedali, da ne bo šlo več za klasično soočenje med levico in desnico, temveč za splošni spopad s t.i. evroskeptiki. Tudi to dokazuje, da z Evropsko unijo nekaj ni v redu, žal.
S.T.
(Primorski dnevnik, 21. novembra 2013)