Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje predstavnikov pokrajinskih vodstev krovnih z goriškimi upravitelji

14/05/2013
Gorica, 08.05.2013 - Srečanje z upravitelji
Slovenci v goriškem občinskem svetu se pripravljajo na korak, ki nanje čaka od leta 2001, od dneva, ko je državni zaščitni zakon 38/2001 postal iz vseh vidikov obvezujoč. Zahtevali bodo, da pravica do enakovredne rabe slovenskega jezika na zasedanjih mestne skupščine vstopi v statut, ki danes predvideva le slovenski pozdrav na umestitveni seji. K temu koraku so morda prispevale tudi okoliščine: občina Gorica je na deželo naslovila prošnjo za pridobitev 15.000 evrov, s katerimi namerava po potrebi zaposlovati tolmača, ki se bo udeleževal zasedanj občinskega sveta. Odbor župana Ettoreja Romolija se je tako odzval na večkratno opozorilo iz slovenskih vrst, da je prisotnost tolmača zakonsko predvidena. Župan je sicer tudi predlagal poskusno sejo z uporabo prevajalca, ki naj bi se bila zgodila lansko jesen. O njej ni bilo ne duha ne sluha, zato bodo slovenski občinski svetniki s podporo krovnih organizacij SSO in SKGZ določili rok, zato da občina vnese v statut spremembo, ki na osnovi zakona 38/2001 uvaja rabo slovenščine.
To je bil sklep sredinega srečanja, ki je potekalo na pobudo pokrajinskega predsednika SKGZ, Livia Semoliča, in so se ga udeležili goriški občinski in pokrajinski svetniki, podpredsednica pokrajine Mara Černic, predsednika konzult na občini in pokrajini, Majda Bratina in David Peterin, ter še nekateri člani vodstev krovnih organizacij. Občina naj bi statut spremenila do decembra letos. V nasprotnem primeru bo manjšina odreagirala s posredovanjem na vseh ravneh - na prefekturi, pri paritetnem odboru, v Novi Gorici in Ljubljani, na rimskem omizju, ki se ukvarja s Slovenci v Italiji. »Če bo drža občine odklonilna, bodo posledice morale biti tudi v odnosih z Novo Gorico. Zahtevali bomo še, da se problema lotijo na ravni bilateralnih odnosov Slovenija-Italija. Šli bomo zadevi do dna, brez kompromisov,« je zatrdil Semolič.
Sredin sklep je prišel po daljši razpravi o dosedanji praksi. Černičeva je povedala, da imajo člani pokrajinskega sveta možnost nastopati v slovenskem jeziku, a se je skoraj ne poslužujejo; praksa je tudi, da upravo predčasno seznanijo z namenom, da bodo spregovorili v lastnem jeziku, zato da bo na voljo tolmač. Vesna Tomsič, svetnica in po novem tudi odbornica, je glede tega opozorila, da z razpoložljivim denarjem lahko prevajalca zagotovijo le šestkrat v letu. Na goriški občini pa se ne dogaja nič podobnega, saj statut in pravilnik mestnega sveta ne dovoljujeta rabe slovenščine, je pojasnil Peterin; v devetem členu zaščitnega zakona je zapisano, da izvajanje pravice do rabe jezika v izvoljenih telesih urejajo ravno statuti in izvršilni pravilniki. »Že šest let naj bi pristojna svetniška komisija pripravljala spremembe statuta, a se do danes ni še nič zgodilo,« je dodala Marilka Koršič. Statuta ni uspelo spremeniti niti levosredinski upravi Vittoria Brancatija, je bilo tudi povedano. Ko pa bo dosežen rezultat na občini, bo praksa dosledne rabe slovenščine morala obveljati v vseh izvoljenih telesih, tudi na pokrajini, je bil načelni dogovor sredinih sogovornikov.
Semolič je še napovedal, da je v teku poskus spremembe zaščitnega zakona: »Doseči želimo, da denar, ki ga javne uprave prejemajo za prevajalsko službo, ne bo več vezan na začasne pogodbe, kot se dogaja danes. Protislovno je, da javna uprava dobi denar le za začasne pogodbe, nima pa pravice do njega za zaposlene s pogodbo za nedoločen čas.«
(Primorski dnevnik, 12. maja 2013)