Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje s predstavniki deželne svetniške skupine Demokratske stranke

28/01/2015
Trst, 27.01.2015 - Člani deželnega vodstva SKGZ in predstavniki deželne svetniške skupine DS
Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina mora uveljavljati svojo specifičnost tudi ob upoštevanju prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Ta predstavlja dodano vrednost in priložnost za tesnejše stike in sodelovanje med Deželo FJK in Republiko Slovenijo. Potrebno pa je ustvariti sistemski dialog ter s skupnim prizadevanjem najti ustrezne rešitve na nekatera odprta vprašanja, ki so neposredno vezana na našo skupnost. Reforme morajo zato upoštevati tudi potrebe slovenskega prebivalstva.
Te misli so bile izražene na srečanju med vodstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki letos obeležuje 60-letnico svoje ustanovitve, in predstavniki svetniške skupine Demokratske stranke v Deželnem svetu FJK. SKGZ so zastopali deželni predsednik Rudi Pavšič, pokrajinska predsednika Livio Semolič in Marino Marsič ter član deželnega vodstva Martin Lissiach. Delegacijo DS je vodil načelnik svetniške skupine Cristiano Shaurli, ob njem pa sta bila prisotna še predsednik pete deželne komisije Vincenzo Martines in svetnik Stefano Ukmar.
Srečanje je nudilo priložnost za poglobljeno analizo trenutnega političnega stanja v državi in v naši deželi, posebej pa je bilo izpostavljeno vprašanje novega volilnega zakona. Udeleženci srečanja so ocenili raven sodelovanja med deželo FJK in Republiko Slovenijo ter pozdravili ponovno vzpostavitev mešanih delovnih komisij. Izrazili so tudi potrebo, da se omogoči učinkovitejše sodelovanje med partnerji v okviru evropskih projektov. Obravnavali so tudi nekatere problematike vezane na slovensko prisotnost na Videnskem. Vsi prisotni so izrazili mnenje, da bi moralo čim večje število javnih in zasebnih subjektov tega območja priti do skupnega stališča in programa glede družbenega in gospodarskega razvoja tega predela videnske pokrajine.
Predstavniki krovne organizacije so opozorili sogovornike na potrebo po stvarnem uresničevanju določil deželnega zaščitnega zakona, ki je še vedno nedorečen. V tem okviru bi morala Dežela najti tudi ustrezna sredstva za deželni sklad, ki je v zadnjih letih večkrat ostal prazen. Prisotni so se strinjali, da bi morala taka srečanja biti redna, saj deželna politika bi se morala bolje in celoviteje seznanjati z življenjem in delom slovenske narodne skupnosti.