Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje s predstavnikom Zveze slovenskih izseljencev - Slovenci po svetu

26/06/2015
Luigia Negro, Lucia Trusgnach, Rudi Pavšič in Renzo Mattelig
Zveza izseljencev FJK - Slovenci po svetu je gotovo ena največjih organizacij slovenske narodne skupnosti, saj šteje nad 9 tisoč članov, ki so prisotni na vseh celinah sveta, kamor se je izselilo več kot 50 tisoč Slovenk in Slovencev iz videmske pokrajine. Gre za posebno predstavniško organizacijo naše skupnosti, ki ne živi na teritoriju, kjer je zgodovinsko naseljena manjšina, marveč se je izselila v svet. Ta specifika pa ne sme odtujiti pozornosti našega organiziranega sistema od današnjih vprašanj izseljencev oziroma njihove tretje ali že četrte generacije, saj jih je težko primerjati s Slovenci, ki živijo in delajo v naši deželi. To ne pomeni, da si ne zaslužijo določene pozornosti vseh nas ter da niso njihovi uspehi in težave del skrbi narodne skupnosti in same Republike Slovenije.
O teh vprašanjih so se v Čedadu pogovarjali z ravnateljem Zveze Slovenci po svetu Renzom Matteligem deželni predsednik Skgz Rudi Pavšič ter pokrajinska predsednica in tajnica krovne organizacije Luigia Negro in Lucia Trusgnach. Zaradi delovnih obveznosti se srečanja ni udeležil predsednik Zveze Dante Del Medico, ki uspešno vodi organizacijo izseljencev. Prav emigranti so postali prepoznavni znak Benečije, ki je morala v času ob narodnih prestajati tudi hude gospodarske in družbene težave.
»Potrebujemo večjo povezanost Slovencev, ki živijo v Benečiji, v Furlaniji Julijski krajini, v Italiji in po svetu. Gre za veliko skupnost, ki si upravičeno pričakuje večjo pozornost in bližino odgovornih dejavnikov v manjšini«, je bil mnenja ravnatelj Mattelig in pristavil, da v okviru Zveze deluje skoraj trideset društev in organizacij, predvsem v Argentini, Avstraliji, Braziliji, Kanadi, Belgiji, Franciji in Švici. Skrb Zveze pa je predvsem ta, da povezuje izseljeniško stvarnost, hkrati pa je predstavlja vezno nit z domačimi koreninami in jezikom, čeravno se slovenščina oz. beneško narečje težko uveljavljajo v širšem svetu, kjer prednjačijo drugačni jezikovni kodeksi. Zveza se spopada tudi z operativnimi težavami, saj sta ji tako Slovenija kot sama Dežela FJK precej znižali finanančne prispevke, tako da mlajšim generacijam izseljencev ne more več nuditi vseh možnosti, da bi ohranili stik s kraji, od koder so se njegovi dedje in pradedje izselili s trebuhom za kruhom.
Velika skrb je namenjena povezovanju beneških Slovencev v posameznih državah, čeravno velja povedati, da velike razdalje med kraji, kjer so prisotni, otežujejo stalno povezovanje in sodelovanje. Potrebno bi bilo tudi, da bi bila diplomatska predstavništva iz Slovenije in Italije pozornejša do te realnosti in da se preneha z delitvijo slovenskih izseljencev po nazorskih in drugih prepričanjih. Čas je opravil svoje in danes se je treba osredotočiti predvsem na iskanje najboljših rešitev, kako ohraniti in vzpodbuditi slovensko pripadnost potemcev beneških izseljencev v velikem morju, ki mu pravimo svet.