Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja

20/01/2014
Bovec, 18.01.2014 - Janko Veber, slavnostni govornik
Slovence iz Videmske pokrajine in Posočja že dolgo vežejo prijateljske vezi, sodelovanje med njimi pa postaja iz leto v leto tesnejše. To je potrdilo tudi že 44. novoletno srečanje, ki je že tradicionalno odlična priložnost tudi za načrtovanje novih pobud v tem skupnem slovenskem kulturnem prostoru in je bilo letos v Bovcu. Slavnostni govornik na prireditvi, ki jo skupaj organizirajo župani Bovca, Kobarida in Tolmina ter načelnik upravne enote Tolmin, je bil predsednik slovenskega državnega zbora Janko Veber, ki je pred tem sprejel predstavnike slovenskih krovnih organizacij SKGZ in SSO. Pokrajinska predsednika SKGZ in SSO Luigia Negro ter Giorgio Banchig sta Vebru predstavila stvarnost Slovencev na Videmskem in ga povabila k ogledu multimedijskega centra SMO, ki so ga decembra odprli v Špetru.
Predsednik slovenskega parlamenta je v svojem nagovoru spregovoril o pomenu, ki ga imajo taka čezmejna srečanja za Slovence, ki živijo izven matične države, še zlasti tiste na Videmskem, ki so bili še najbolj zapostavljeni, njihov obstoj pa dolgo ni bil priznan. Veber je priznal, da se v Sloveniji verjetno premalo zavedajo, kolikšen trud je v zamejstvu potreben za ohranitev slovenske identitete in jezika. Zagotovil pa je tudi podporo Republike Slovenije rojakom v drugih državah in omenil glavne naloge, ki si jih je kljub krčenju sredstev zadal Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Izpostavil pa je tudi pomembno vlogo, ki jo slovenska manjšina odigrava pri krepitvi čezmejnih stikov na vseh ravneh, kar je še posebno v obdobju socialne in gospodarske krize še posebno pomembno.
V imenu slovenskih organizacij Videmske pokrajine pa so svojo vizijo za prihodnost slovenske skupnosti na Videmskem in razvoj ozemlja, na katerem živijo, predstavili Mladi Benečani (govor te skupine mladih sta prebrali Martina Marmai in Angelina Sittaro). Izpostavljena je bila potreba po razširitvi izobraževanja tudi v slovenščini, po razvojnem načrtovanju, ki mora upoštevati tudi specifiko goratih območij, in po čezmejnem sodelovanju.
Kot je v zadnjih letih navada, pa je slavnostni del uvedlo popoldansko srečanje med krajevnimi upravitelji z italijanske in slovenske strani, na katerem se je tudi letos razvila plodna razprava o temah, ki zadevajo tako Posočje kot obmejni pas Videmske pokrajine.
**Odločen NE daljnovodu Okroglo-Videm čez Posočje in Nadiške doline**
Med glavnimi temami letošnje prireditve in srečanja krajevnih upraviteljev z obeh strani meje je bilo vprašanje daljnovoda Okroglo-Videm, ki ga načrtujeta podjetji Terna in Eles in prehodu katerega čez njihovo ozemlje uprave in prebivalci iz Posočja in Benečije ostro nasprotujejo. Mladi Benečani so v svojem govoru poudarili, da bi ta daljnovod zadal smrtni udarec njihovi že itak močno ošibljeni skupnosti, v Posočju pa bi zaustavil proces razvoja, ki je na turističnem področju tesno povezan z naravno in kulturno dediščino. Upravitelji obmejnih občin so na popoldanskem delovnem srečanju sprejeli sklep, v katerem pozivajo Republiko Slovenijo in Italijo, da v kolikor je z vidika energetske oskrbe povezava med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino potrebna, najdeta za to alternativno rešitev, ki bi se izognila Gornjemu Posočju, Benečiji ter z Unescom zaščitenim Čedadom. Srečanja upraviteljev se je sicer udeležil tudi predstavnik podjetja Eles Marko Hrast, ki je obrazložil strateške razloge za gradnjo tega daljnovoda, ki je pravzaprav med prednostnimi evropskimi energetskimi projekti že od leta 2004. Odločno nasprotovanje daljnovodu pa sta v imenu Dežele izrazila podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec in še zlasti načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Cristiano Shaurli, ki je poudaril, da ta daljnovod za Deželo FJK ni strateški, ni prednosten in prav tako ne sodi med infrastrukture, ki naj bi jih v kratkem zgradili. Dodal je tudi, da bo na deželnem ozemlju tekel že daljnovod med Redipuglio in Vidmom, Furlanija-Julijska krajina pa je s tem že v zadostni meri žrtvovala svoje ozemlje.
Na srečanju upraviteljev, ki so se ga prvič udeležili tudi funkcionarji Dežele Furlanije-Julijske krajine, so razpravljali tudi o smučišču na Kaninu in povezovanju z Nevejskim sedlom oziroma sodelovanju med Občinama Bovec in Kluže ter načrtu o okrepitvi ponudbe za ljubitelje stila free-ride. Beseda je tekla tudi o čezmejnih projektih. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da bo v naslednjem programskem obdobju 2014-2020 vključeno območje manjše, saj bosta na italijanski strani izvzeti Emilija - Romagna in večji del Veneta, tako da bo kljub zmanjšanju sredstev prispevek za obmejne kraje lahko mogoče celo večji. Poudarjena pa je bila tudi potreba, da se financirajo tudi manjši strateški projekti. Predstavljeni so bili tudi glavni dogodki, s katerimi nameravajo obeležiti stoletnico prve svetovne vojne od odprtja Poti miru v Gorici naslednje leto, pa do možnosti poteka Gira d'Italia čez Kolovrat in koncerta vojaških godb iz različnih držav, ki naj bi ga vodil Riccardo Muti.
**Gujonova priznanja**
Na novoletnem srečanju vsako leto podeljujejo tudi Gujonova priznanja organizacijam, društvom, ustanovam ali posameznikom, ki so s svojim delom prispevali k ohranitvi slovenskega jezika in kulture. Letošnji dobitniki priznanj so Inštitut za slovensko kulturo, Alessandro Oman in Milena Kožuh. Inštitut za slovensko kulturo od leta 2007 strokovno uveljavlja slovenski jezik in kulturo na vsem obmejnem območju v Furlaniji. Obenem skrbi za ohranjanje in vrednotenje krajevnih slovenskih govorov in kulturnih izrazov, usklajuje dejavnosti na teritoriju in jih povezuje v celoto. Vključen je v pomembne evropske projekte. Prav konec preteklega leta pa je v okviru projekta Jezik_Lingua odprl Slovensko multimedialno okno. Alessandro Oman, župan Občine Naborjet-Ovčja vas, si že od nekdaj prizadeva za ohranitev slovenskega jezika in kulture v Kanalski dolini, profesorica Milena Kožuh pa je naredila ogromno za poznavanje Terske doline, za ohranitev slovenske kulture in jezika ter kulturne dediščine na tem območju videmske pokrajine.
***Tjaša Gruden***
(Primorski dnevnik, 19. januarja 2014)