Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje z deželnim vodstvom podjetja Anas glede dvojezičnih smerokazov na Goriškem

19/03/2014
Enojezični smerokazi na območju krožišča v Štandrežu
Na deželnem sedežu podjetja Anas v Trstu je bil včeraj narejen dodaten korak k razčiščevanju dokaj nejasne zgodbe, ki zadeva pristojnosti pri nameščanju smerokazov na obnovljenem krožišču in z njim povezanih cest na območju Štandreža.
Kot znano je bilo prvo od številnih soočanj na to temo oktobra minulega leta na prefekturi v Gorici, potem ko je predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič prosil za poseg takratno prefektinjo Mario Augusto Marrosu. Delovnega srečanja s prefektinjo in Semoličem so se udeležili še župan Ettore Romoli in predstavniki podjetja Autovie Venete, ki je zadolženo za vsa obnovitvena dela in tudi za ureditev signalizacije. Že takrat so predstavniki omenjenega podjetja pokazali neko mlačnost do izpostavljene potrebe po dvojezičnih napisih, na koncu pa je bilo vsekakor dogovorjeno, kot priča zapisnik srečanja, da bodo v dogovoru z Anasom nadomestili enojezične smerokaze. Čas je mineval in dodatni pritiski za uresničitev zagotovil so se stopnjevali na vseh ravneh: ponovno so posegli tako župan kot Semolič in tudi novi prefekt Vittorio Zappalorto, ki se je takoj spopadel s tem problemom. Vloženi napor je obrodil delni rezultat postavitve dvojezičnih napisov Gorica-Gorizia in Štandrež-Sant'Andrea, ostalih znamenj pa se še niso dotaknili, čeprav je bilo na območju krožišča postopoma nameščenih skoraj dvajset novih smerokazov.
Zaradi dosedanjih nedorečenosti in prenašanja odgovornosti sta se včeraj poslanka Tamara Blažina in Livio Semolič sestala z deželnim vrhom podjetja Anas, zato da bi dokončno razumela, kdo nosi odgovornost za tako početje. Blažinova je najprej orisala problematiko, ki zadeva območje, vključeno v deželna odloka o vidni dvojezičnosti, pod katerima sta podpisana Renzo Tondo (2007) in Debora Serracchiani (2013). Omenila je tudi problem avtocestnega omrežja, ki je bil tudi predmet njenega poslanskega vprašanja, naslovljenega na pristojnega ministra. Semolič pa se je zaustavil pri problemu novih smerokazov na območju Štandreža in povzel vsebino številnih soočanj na to temo.
Deželni vodja Anasa Giuseppe Ferrara je podrobno prikazal potek zgodbe in jasno povedal, da pristojnost pri obnovi vseh omenjenih cest na območju Štandreža pripada družbi Autovie Venete, ki ob zaključku vseh opravljenih del, vključno s pravilno nameščenimi smerokazi, preda omenjene ceste podjetju Anas, ki jih sprejme le pod pogojem, da so vsa dela opravljena v skladu z zakonodajo (tudi zaščitno). Zanimiva je bila tudi informacija, da se pri njih ni še oglasil prav nihče iz podjetja Autovie Venete glede vprašanja dvojezičnih smerokazov, saj nihče pri Anasu ne dvomi v to, da morajo biti nove table na tamkajšnjem območju dvojezične. Da bo temu tako, pa je na potezi izključno družba Autovie Venete. Ferrara je dodal, da namerava Anas nadaljevati z zamenjavo že dolga leta obstoječih enojezičnih smerokazov na državni cesti 55, tako kot so to storili na območju občine Sovodnje. Na vrsti je doberdobska občina, za katero imajo že pripravljen načrt; uresničili ga bodo v prihodnjih mesecih, ko bodo prejeli iz Rima denar za nove smerokaze v doberdobski in še nekaterih občinah po deželi.
Na sedežu Anasa je beseda tekla tudi o prepotrebnem denarju za zamenjavo številnih enojezičnih tabel na zaščitenem območju, saj je za to postavko zakon 38/2001 predvidel letno financiranje v višini 128 milijonov le za obdobje 2001-2005; to pomeni, da dežela FJK teh sredstev iz zaščitnega zakona ni imela nikoli na razpolago. Glede tega vprašanja se je Tamara Blažina že aktivirala v Rimu s ciljem, da bi lahko uporabili neizkoriščena sredstva, saj se je namensko financiranje iz zakona 482/1999 znatno zmanjšalo.
(Primorski dnevnik, 19. marca 2014)