Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje z novo goriško prefektinjo Isabello Alberti

12/10/2015
Prefektinja Isabella Alberti z Liviom Semoličem in Davidom Peterinom
Nova prefektinja Isabella Alberti se je v pogovoru s pokrajinskim predsednikom in deželnim tajnikom Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), Davidom Peterinom in Liviom Semoličem, seznanila s položajem in zlasti z nerešenimi vprašanji, ki zadevajo manjšinsko stvarnost na Goriškem. Prefektinja je izrazila zadovoljstvo, da ji je bil omogočen prihod v mesto, kjer se prepletajo različne kulture in kjer je sožitje vzor evropske integracije.
Deželni tajnik Semolič je vladni predstavnici najprej orisal stanje izvajanja zaščitnega zakona 38/2011; ob nekaterih pomembnih premikih, kot so pridobivanje in obnavljanje prostorov Trgovskega doma ter postavitev dvojezičnih smerokazov na avtocestnem odseku Vileš-Gorica, »obstaja še marsikatera nedorečenost in pomanjkljivost, ki jo gre čim prej odpraviti«. Navedel je nepravilno zapisovanje imen in priimkov s šumniki na raznih osebnih dokumentih in na potrdilih krajevnih ustanov in podjetij, ki opravljajo javne storitve. »Člen 7 zakona se ne udejanja na številnih področij, od zdravstvenega do potnih listov,« je opozoril in prosil prefektinjo, naj sama preveri pri vseh koncesionarjih javnih storitev in seveda tudi pri javnih ustanovah, če so opremljeni za uporabo šumnikov oz. kako nameravajo dosledno spoštovati zaščitno normo. Prefektinja je sprejela obvezo, da bo zadevo izpostavila pristojnim sogovornikom z namenom, da bo v najkrajšem času rešena.
Pokrajinski predsednik Peterin se je osredotočil na še nerešene težave v odnosih z goriško občino. Opozoril je na pomanjkanje dvojezičnih smerokazov na območju Podgore ter Pevme, Štmavra in Oslavja, »kjer se po osmih letih dekret predsednika dežele Renza Tonda o vidni dvojezičnosti še vedno ne udejanja«. Zavzel se je še za dodatni razvoj dvojezičnega poslovanja goriške občinske uprave, pri kateri je sicer prišlo do pomembnega premika glede rabe slovenskega jezika med zasedanji občinskega sveta. Poglavje zase je vprašanje nastajajočih medobčinskih unij, saj bodo le-te predstavljale veliko novost tako za upravitelje kot tudi za občane. »Glede tega ni sprejemljivo - tako Peterin -, da goriška unija nima večjezičnega naziva, kar predstavlja nespoštovanje slovenskih občanov Gorice kot tudi dveh večinsko slovenskih občin Sovodnje in Števerjan, ki sta sestavni del goriške unije.«
Prefektinja je soglašala s potrebo po doslednem udejanjanju vseh zaščitnih norm in zagotovila je, da se bo s tem v zvezi tudi sama potrudila, saj je slovenska narodna skupnost sestavni del goriške in širše družbe. Izrazila je tudi željo in namen, da bo čim bolj in čim bolje spoznala manjšino, ki v javnosti nastopa z bogato in razvejano dejavnostjo.
(Primorski dnevnik, 11. oktobra 2015)