Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Temni oblaki nad slovenskimi organizacijami v Italiji

02/09/2012
Trst, 30.08.2012 - Udeleženci srečanja na sedežu SKGZ
Osrednje slovenske ustanove in organizacije v Italiji morajo nastopiti enotno in primerno opozoriti tako rimske kot deželne odgovorne dejavnike, da je finančno stanje postalo nevzdržno. Dejstvo, da meseca septembra ni prišla še nikakršna podpora iz Rima ter dejstvo, da bodo po vsej verjetnosti naše organizacije prejele letos manj sredstev kot v zadnjih letih ustvarja veliko nelagodje in negotovost. Nekatere organizacije že nekaj mesecev ne plačujejo zaposlenih in ne morejo načrtovati nove sezone.

Te ugotovitve so izšle iz srečanja, ki ga je priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza in na katerega je povabila predstavnike nekaterih osrednjih organizacij, da bi se neposredno seznanila z nastalim stanjem. Srečanja so se udeležili predstavniki Novega Matajurja, Slori, Slovenskega stalnega gledališča, Založništva tržaškega tiska, ZSKD, NŠK, Glasbene matice, ZSŠDI, dijaških domov Srečka Kosovela iz Trsta in Simona Gregorčiča iz Gorice, Kulturnega doma iz Gorice, Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra in KD Ivana Trinka iz Čedada. Za krovno organizacijo so bili prisotni predsednik Rudi Pavšič, deželni tajnik Livio Semolič in članica deželnega vodstva Dorica Kresevič.

Uvodoma sta Pavšič in Semolič orisala nastali položaj in sporočila prisotnim, da tako v Rimu kot na Deželi ni zabeležiti potrebne pozornosti do tega vprašanja. Nesprejemljivo je, da manjšinske organizacije že več kot osem mesecev niso prejele nikakršne finančne podpore, tudi če so v Rimu že pred časom odobrili delno izplačilo prispevkov, ki so namenjeni naši skupnosti iz zaščitnega zakona. Rimska in deželna vlada si podajata krivdo kot vroč krompir, medtem pa naša skupnost nemočno hira, je bilo povedano na sestanku.

Udeleženci srečanja so se strinjali, da bi morala manjšina celovito in primerneje stopiti do pristojnih oblasti. Ob tem se moramo zavedati, da v naslednjih dveh letih bo na voljo manj sredstev (kot izhaja iz vladnih finančnih dokumentov), zato je izrednega pomena, da se znotraj naše skupnosti resno in konkretno lotimo racionalizacije in primernejše porazdelitve razpoložljivih sredstev.

Predstavniki slovenskih organizacij in ustanov so izrazili potrebo po rednem medsebojnem informiranju in s tem v zvezi nakazali nekaj možnih pobud. Zavzeli so se, da bi znotraj naše organizirane skupnosti v večji meri izpostavili potrebno solidarnostno razmišljanje. Potrebno bi bilo obuditi nekdanjo koordinacijo krovnih organizacij (SKGZ in SSO) in slovenskih ustanov, ki bi lahko bila primeren gremi za skupno soočanje, še posebno v tem skrajno težkem in negotovem času.

Predstavniki zamejskih ustanov in organizacij so tudi mnenja, da bo prva deželna manjšinska konferenca, ki bo 13. oktobra v Gorici, priložnost za celovito ocenitev problematike. Tu bi lahko tudi postavili primernejše kriterije glede porazdelitve sredstev, kot je večkrat opozorila sama deželna vlada. V tem okviru je nadvse pomembna vloga deželne posvetovalne komisije. Ne moremo namreč pričakovati, da bo kriterije spremenila deželna uprava. Gre tudi za avtonomijo in subjektiviteto naše narodne skupnosti.

Ob spoštljivem odnosu do vseh organizacij, ustanov in društev bo vendarle potrebno poiskati najbolj primerne rešitve in upravljati trenutno krizno stanje. Vloga naših organizacij je namreč predragocena in predstavlja bistvo naše prisotnosti, zato moramo ta vprašanja reševati s pravim pristopom ter pospešeno razmišljati o reformah.