Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Tiskovna konferenca SKGZ ob začetku sezone

31/08/2012
Trst, 30.08.2012 - Tiskovna konferenca SKGZ
Odhaja Rudi Pavšič v politiko? Morda. Na to je predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze namignil na včerajšnji tiskovni konferenci ob začetku sezone, ki je dopoldne potekala na sedežu organizacije v Trstu. Pavšič, ob katerem so bili še Livio Semolič, Jure Kufersin, Igor Komel, Dorica Kreševič in Martin Lissiach, je namreč čisto na koncu izrazil zadovoljstvo nad tem, da so v organizacijo vstopili mladi, ki so aktivni in nosijo tudi odgovornosti, kar je zelo pomembno. Sam namreč ne misli vedno ostati na čelu SKGZ, misli pustiti in se ukvarjati z drugimi zadevami, morda pa bo šel tudi v politiko.
**V Reziji strategija brisanja slovenske prisotnosti**
Vendar se je tiskovna konferenca ob položaju znotraj SKGZ, kjer bodo vsekakor nadaljevali z razpravo okoli spremembe imena (to bi bilo po Pavšičevem mnenju tudi zunanje znamenje spremembe organizacije), dotaknila predvsem aktualnih perečih vprašanj, enega od katerih nedvomno predstavljajo nedavni zapleti v Reziji, kjer občinska uprava ni obnovila pogodbe z Rezijansko folklorno skupino za upravljanje kulturnega doma na Ravanci, kar je Pavšič označil za nadaljevanje strategije, ki jo vodijo nekatere sredine, ki skušajo brisati slovensko prisotnost. SKGZ podpira predsednico folklorne skupine Pamelo Pielich pri nasprotovanju sobivanju z društvom Identit? e tutela Val Resia v prostorih kulturnega doma, saj je to nesprejemljivo, ker je omenjeno društvo v Čedadu demonstriralo skupaj s fašističnim gibanjem Movimento Sociale Fiamma Tricolore. Prav tako se predsednik SKGZ ne strinja z mnenjem, da je zadeva uskladljiva (tu je bilo zaznati rahlo polemično stališče do pobude predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke, ki se je v prejšnjih dneh srečal z županom Rezije Sergiom Chinesejem), zato bo SKGZ stala ob strani svojim organizacijam, saj ne more sprejemati škodljivih kompromisov.
**Letos manj kot štiri milijone evrov**
Vroče je tudi na področju denarnih prispevkov za naše ustanove, ki letos še čakajo kar na celotno vsoto, nekatere pa imajo že težave z najemanjem posojila v bankah. Poleg tega kaže, da bo letošnji prispevek iz zaščitnega zakona precej nižji, saj imajo pri SKGZ iz več virov informacijo, da bo letos zmanjkal kar milijon in osemsto tisoč evrov, kar je Pavšiču potrdila tudi senatorka Tamara Blažina. Tako naj bi slovenske ustanove v Italiji letos dobile manj kot štiri milijone evrov. Dodatnih sredstev ne bo, poleg tega bodo tudi sredstva iz Slovenije za deset odstotkov nižja.
Zato bo potrebno razmisliti o racionalizaciji, je dejal Pavšič, za katerega bi bilo zelo koristno, da bi se znotraj manjšine vsi enako potrudili, da se najde rešitev. Potrebujemo koordinacijo med krovnima organizacijama in vsemi pomembnejšimi ustanovami, potrebno bo sesti za mizo ter deželni upravi Furlanije Julijske krajine in Sloveniji ponuditi predlog o tem, kako si zamišljamo racionalizacijo.
**Deželna konferenca in manjšinsko omizje**
Foruma, kjer bi tekla beseda o tem, bi lahko bila napovedana deželna konferenca o slovenski narodni skupnosti in nastajajoče manjšinsko omizje pri italijanskem notranjem ministrstvu, kjer so pričakovali sejo, na kateri bi našli sistemsko rešitev glede financiranja. Na omenjeni deželni konferenci bo tudi priložnost, da se lotijo vprašanja odnosov med Slovenci in deželno upravo, pa tudi o možnostih nadgradnje državnega in deželnega zaščitnega zakona idr. Enako velja za omizje pri notranjem ministrstvu, ki bo po Pavšičevem mnenju koristno, če bo lahko reševalo nekatera vprašanja, ne pa, če bo alibi za to, da na mizo položiš vsa odprta vprašanja.
**Določiti kriterije za manjšinsko zastopstvo**
Pavšič se je dotaknil tudi vprašanja zastopstva slovenske narodne skupnosti v luči nedavnih predlogov o voljenem predstavništvu. Trenutno je po njegovem mnenju najboljše zastopstvo, ki ga sestavljajo predsednika krovnih organizacij, senatorka ter deželna svetnika. Če želimo več, je potrebno določiti kriterije in pristojnosti, ki naj bi jih imelo tako izvoljeno telo. Predsednik SKGZ je mnenja, da je treba nadgraditi zamisel o deželnem inštitutu za Slovence v FJK, o vprašanju pa naj se vsekakor razpravlja znotraj dveh zakonsko priznanih teles, in sicer skupščine slovenskih izvoljenih predstavnikov ter skupščine organizacij, ustanov in društev, ki so prisotne na deželnem seznamu.
**Nekoliko upočasnjen dialog s Slovenijo**
Tudi dialog s Slovenijo se je - najbrž zaradi krize - nekoliko upočasnil, je včeraj ugotovil Pavšič, ki vsekakor tudi tu predlaga nekatere spremembe, predvsem v Svetu vlade za Slovence v zamejstvu: v tem telesu sedijo predstavniki treh komponent (SKGZ, SSO in Slovenske skupnosti), katerih število naj se po Pavšičevem mnenju poveča na pet. Vsekakor je v Sloveniji zmanjkal sogovornik, je dejal predsednik SKGZ in pri tem mislil na Slovensko manjšinsko koordinacijo, ki je po njegovih besedah danes v bistvu ni, kar se pozna.
**Ukinjanje pokrajin je demagoško**
Na koncu se je Pavšič dotaknil tudi vprašanja reforme pokrajin, kjer je napovedi o ukinjanju teh institucij označil za demagoške in predvolilne in se vprašal, ali je deželna politika sposobna razmisliti o reformi vseh krajevnih uprav, pa tudi o vlogi FJK kot avtonomne dežele s posebnim statutom. Vsekakor mora reforma upoštevati dejstvo, da se manjšini ne sme nižati ravni prisotnosti v javnih upravah, je menil predsednik SKGZ, za katerega sta pokrajini Trst in Gorica pokazali največ občutljivosti oz. sta storili precej v korist Slovencev, medtem ko se postavlja vprašanje, koliko je delo deželne uprave resnično usmerjeno v promocijo naše skupnosti.
Velik potencial pa je, meni Pavšič, v odnosih s sedanjo tržaško občinsko upravo, ki je po njegovih besedah zelo občutljiva, vprašanje pa je, koliko mi to zaznavamo in delamo na tem, da smo v Trstu bolj prisotni.
(Primorski dnevnik - 31. avgusta 2012)
Ivan Žerjal