Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Tiskovna konferenca SKGZ ob zaključku leta

30/12/2012
NULL
Slovenska kulturno-gospodarska zveza se zavzema za izvedbo volitev za določitev kakovostnejšega skupnega zastopstva Slovencev v Italiji. To izhaja iz včerajšnje tiskovne konference v Trstu ob koncu leta, na kateri je predsednik SKGZ Rudi Pavšič poudaril pomen takih volitev, ki pa bi morale imeti nek institucionalni okvir, katerega bi omogočil deželni zakon. Na teh volitvah, je dejal, naj se ustvarijo večine in manjšine, vendar ne po načelu »beli-rdeči«, ampak na podlagi vsebin in predlogov, saj danes nismo več v stanju, da bi se dogovarjali v zaprtih prostorih po načelu »pol-pol«, poleg tega pa bi volitve v našo skupnost prinesle tudi nekaj družbene in civilne higiene, je prepričan Pavšič.

Drugače je bila tiskovna konferenca, ki so se je poleg Pavšiča udeležili tudi Marino Marsič, Jure Kufersin, Dorica Kreševič in Martin Lissiach, posvečena obračunu iztekajočega se leta, ki je po predsednikovih besedah potekalo v znamenju nekoliko večje širše negotovosti, bila pa je to tudi priložnost za oceno o odnosih znotraj slovenske narodne skupnosti. Glede tega se pri SKGZ sprašujejo o smislu sodelovanja s Svetom slovenskih organizacij oz. o smislu sodelovanja pri vladnem omizju za slovensko manjšino v Rimu, potem ko je prišlo do polemike v zvezi s prisotnostjo deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina kot izvedenca za volilna vprašanja na zadnji seji omenjenega omizja. Pavšič je drugi krovni organizaciji očital, da je Terpinovo ime skrivala, potem ko sta se bili SKGZ in SSO glede imenovanja izvedencev že dogovorili. Po Pavšičevem mnenju gre za vprašanje medčloveških odnosov in medsebojnega spoštovanja, ki ga v tem primeru ni zaznal, zato bo na naslednji seji deželnega vodstva SKGZ postavil vprašanje o smiselnosti sodelovanja.

Drugače je Pavšič spregovoril tudi o spreminjanju slovenske narodne skupnosti v Italiji, kjer se tradicionalno narodno jedro kvečjemu ohranja ali celo manjša, krepi pa se nova kategorija Slovencev, ki so izraz mešanih zakonov ali deasimilacije. Zanj je to veliko bogastvo in jamstvo, da skupnost ne bo izumrla, vendar to zahteva drugačen pristop. Pri tem je predsednik SKGZ podal primer šole, kjer je treba ustvariti pogoje, da se otrokom in staršem, ki prihajajo iz novih stvarnosti, ponudijo pošolske dejavnosti s ciljem, da ne pride do nižanja ravni slovenskega jezika. Treba je širiti krog govorcev slovenskega jezika, kar pa ne pomeni odpovedati se narodnosti, je prepričan Pavšič, za katerega pa je uresničevanje vsega tega težko, ko se moraš šest ali osem mesecev na leto ukvarjati s tem, da dobiš denar, da preživiš, slovenske ustanove v Italiji pa po njegovih besedah zaključujejo letošnje leto z več kot dvema milijonoma evrov primanjkljaja. Pavšič vidi edino rešitev finančnega vprašanja v sistemski ureditvi, ki bi jasno določala roke izplačila. Med prednostmi je omenil delovanje vladnega omizja za slovensko manjšino, najbolj pa ga je razočarala Dežela Furlanija Julijska krajina, ki ne izvaja deželnega zaščitnega zakona, dalje predsednik Renzo Tondo v petih letih mandata ni našel pet minut za uradno srečanje s predsednikoma krovnih organizacij, tudi omizje FJK-Slovenija miruje že tri leta. Kar se tiče Slovenije, je Pavšič slednjo pozval, naj začne uresničevati strategijo do svojih manjšin v sosednjih državah.

Predsednik SKGZ se je zaustavil tudi pri bližnjih parlamentarnih in deželnih volitvah ter današnjih primarnih volitvah leve sredine. Prepričan je, da bo dosedanja senatorka DS Tamara Blažina ponovno šla v rimski parlament, saj je kljub kritikam veliko storila, prav tako upa, da bo v parlament šel tudi slovenski kandidat, ki bo izraz levice. Če bomo pametni, pa bomo v deželnem svetu FJK lahko imeli kar štiri slovenske svetnike, čimprej pa je treba rešiti anomalijo manjšinskega političnega prostora, kjer bi bil Pavšič zelo vesel, če bi SSk dobila partnerja na politični sredini, kamor navsezadnje sodi, saj ni leva stranka. To bi tudi odpravilo enega od razlogov za napetost znotraj naše skupnosti, meni Pavšič, ki kljub raznim prejetim ponudbam ne bo stopil v politično areno. (iž - Primorski dnevnik, 30.12.2012)