Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Tiskovna konferenca SKGZ ob zaključku sezone

24/07/2014
Trst, 23.07.2014 - Člani vodstva SKGZ in predstavniki članic
Aktualna vprašanja, ki bodo zaznamovala naš prostor na valu reform, ki se obetajo na državni in krajevni ravni, boljša jezikovna strategija, vodstvo paritetnega odbora in dejavnosti v treh pokrajinah; to so bile le nekatere izmed tem, ki jih je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič. V svojem poročilu se predsednik ni ustavil pri delu, ki ga je krovna organizacija opravila v pretekli sezoni, temveč pri vprašanjih, ki se SKGZ porajajo ob napovedanih spremembah.
Govornik je imel v mislih predvsem val reform, do katerih bo v prihodnjih mesecih prišlo in opozoril na problem usklajevanja manjšinskih problemov v sklopu teh reform in sprememb. Te bodo bržkone pokazale, da je obstoječa zakonodaja zastarela in potrebna posodobitve, meni Rudi Pavšič, ki si zastavlja tudi vprašanje, če smo kot manjšina dovolj zreli za sodelovanje pri teh reformah. Po njegovem mnenju tudi ni prav, da se za naša vprašanja zanašamo na le enega predstavnika v Rimu. Računati bi morali tudi na italijanske predstavnike, saj bomo le tako v Rimu dokazali, da je do naše manjšine mar tudi drugim, je poudaril govornik in ocenil, da bodo tudi reforme na deželni ravni zelo pomembne. Iz povedanega izhaja, da bo SKGZ vztrajala pri stališču, da je treba še naprej ponujati kakovostne storitve občanom in občankam, brez kakršnih koli razlik. Prizadevala si bo tudi za sistem financiranja, ki bo našim organizacijam ponujal boljšo prihodnost, ovrednotil pa bo tudi vse, kar je pomembno za našo skupnost.
Kaj pa kultura? Rudi Pavšič je prepričan, da mora biti vloga slovenske kulture v novem deželnem zakonu o kulturi ovrednotena kot dodana vrednost, ob tem pa meni, da bi bilo finančne vire iz tega zakona treba nameniti tudi slovenski kulturi. Mi ne moremo biti odvisni le od zaščitnega zakona, moramo črpati tudi iz deželnih fondov, je poudaril Pavšič in pohvalil odbornika Torrentija, ki je v okviru zakona letos finančno nagradil tako Multimedijski center v Špetru kot Ribiški muzej.
Govornik se je dotaknil tudi sodelovanja deželne uprave s Slovenijo, ki po njegovem prepričanju ni zadostno, saj mu, kot je ocenil, primanjkuje bolj izoblikovana strategija. Čim boljši odnosi z največjo sosedo so tudi v interesu Slovenije, meni Pavšič, ki je apeliral na bodočo slovensko vlado, naj vzpostavi konstruktivne odnose z Italijo in naj jim manjšina ne predstavlja le proračunske postavke.
Od Dežele FJK pri SKGZ pričakujejo tudi drugačno jezikovno strategijo. Da je predsednik krovne organizacije zelo ambiciozen, potrjuje njegova želja, da bi funkcionarji v tem prostoru poznali tudi osnove slovenskega jezika, želi pa si tudi, da bi v šolah v obmejnem pasu začeli poučevati slovenski jezik. V zvezi s šolsko politiko se bodo pri SKGZ še naprej zavzemali tudi za večjo skrb za slovenski jezik, po njihovem mnenju pa bi bilo treba s Slovenijo konstruktivno sodelovati tudi v jezikovni politiki. Na vprašanje, kako si predstavlja to sodelovanje, je Pavšič odgovoril, da bi to lahko dosegli na različne načine, tudi z raznimi izmenjavami učencev, dijakov in učiteljev. Na ta način bi preprečili nižanje nivoja znanja slovenskega jezika in bi se izognili jezikovni izolaciji, je prepričan naš sogovornik.
Izčrpno poročilo je predsednik SKGZ dopolnil še z nekaterimi drugimi izzivi, ki se tičejo predvsem poslopij, v katerih potekajo slovenske dejavnosti. (sč)
(Primorski dnevnik, 24. julija 2014)