Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja

19/01/2015
Predstavniki SKGZ in SSO s predsednikom DZ Milanom Brglezem in z ministrom Gorazdom Žmavcem

Dolgoletno in plodno sodelovanje in prijateljstvo med Slovenci iz Posočja in videmske pokrajine je spet prišlo do izraza na tradicionalnem novoletnem srečanju, ki so ga priredili že petinštiridesetič. Od daljnega prvega srečanja, ko se je zbralo približno petnajst ljudi, je dogodek prerasel v izjemno pomembno kulturno, predvsem pa družbeno-politično prireditev, ki nudi priložnost za analizo problematik, ki so skupne prebivalcem tega obmejnega prostora, predvsem pa omogoča izpostavljanje prednostnih ciljev in potreb Slovencev videmske pokrajine. Pomen te pobude je potrdilo tudi včerajšnje srečanje, ki so se ga ob krajevnih upraviteljih z obeh strani meje in predstavnikih slovenskih organizacij udeležili tudi predsednik slovenskega državnega zbora Milan Brglez (ki je bil tudi slavnostni govornik), minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, generalna konzulka Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš in podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec.
Po pozdravu kobariškega župana Roberta Kavčiča, ki se je med drugim tudi zahvalil profesorju Viljemu Černu, enemu izmed udeležencev prvega novoletnega srečanja, za dolgoletno delo v korist slovenske skupnosti v videmski pokrajini, je njene potrebe pred polno dvorano predstavila predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbol?. Uvodoma se je vprašala, zakaj Benečija z vidika družbeno-gospodarskega razvoja zaostaja za Posočjem. Pri tem je opozorila na to, kako na Videmskem nekateri še vedno ne sprejemajo, da se tu govorijo slovenska narečja in trdijo, da je "nediščina" avtonomen jezik. Predsednica Inštituta za slovensko kulturo se je zaustavila tudi pri pomembnem in dolgoletnem delu slovenskih društev in začetkih delovanja Inštituta. Spregovorila je o evropskih projektih, pri katerih je imel pomembno vlogo Inštitut. Izpostavila je tudi željo po nadgradnji centra SMO, z večjo povezavo tudi z ostalimi dolinami v videmski pokrajini, kjer živi slovenska skupnost, in Posočjem. Po mnenju Dorbolojeve je treba nadaljevati na poti do turističnega in gospodarskega razvoja teh krajev, da bodo lahko tu ostali tudi mladi. Poudarila pa je, da so taki projekti živ dokaz, kako lahko kultura prispeva k razvoju krajev in skupnosti. Ob koncu je izrazila željo, da bi lahko na naslednjem srečanju govorili o tem, kako v Terskih dolinah deluje dvojezična, v Kanalski dolini pa trojezična šola, in da bi skupaj razpravljali tudi o udejanjanju novega skupnega projekta.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je v svojem nagovoru pohvalil Slovence na Videmskem, da so kljub vsem težavam, fašizmu in kasnejšim pritiskom in protislovenski gonji vztrajali in ohranili svoj jezik in identiteto, zaradi česar so lahko vsem za zgled. Pri tem je omenil časopis Matajur in Kulturno društvo Ivan Trinko, ki je bilo osrednji borec za kulturno emancipacijo Slovencev in politični okvir za srečevanje zavednih Slovencev. Brglez se je spomnil tudi še vedno neizpolnjenih zakonskih obvez, kot pozitivna zgleda, ki navdajata z optimizmom, pa izpostavil SMO in dvojezično šolo v Špetru. Kot dodaten problem v videmski pokrajini je omenil pomanjkanje delovnih mest in se pri tem navezal tudi na besede Mladih Benečanov z lanskega Dneva emigranta, ko so poudarili, svoje prepričanje, da ima slovenska kultura neizmerno vrednost in da želijo prispevati k rasti svoje skupnosti. Prav mladi pa so po njegovem mnenju pomemben dejavnik pri bodočem ohranjanju slovenske kulture na Videmskem. Ob koncu je predsednik državnega zbora tudi priznal, da se Slovenci v matici ne zavedajo, kaj pomeni biti pripadnik manjšine v nenaklonjenem okolju, da bi lahko Slovenija naredila več za rojake, ki živijo izven njenih meja, nikakor pa je ti ne smejo imeti za "mačeho".
Na tradicionalnem novoletnem srečanju, ki so ga organizirali župani Kobarida Robert Kavčič, Bovca Valter Mlekuž in Tolmina Uroš Brežan ter načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, so podelili tudi dve Gujonovi priznanji, ki jih podeljujejo posameznikom ali ustanovam, organizacijam in društvom za njihov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in kulture v videmski pokrajini. Letošnja dobitnika sta Živa Gruden za dolgoletno požrtvovalno vodenje Dvojezične šole v Špetru ter za vsestransko delovanje med Slovenci v Videmski pokrajini in Giorgio Banchig za dolgoletno urejanje časopisa Dom ter za politično, kulturno in raziskovalno delo med Slovenci v Videmski pokrajini. (T.G./NM)
(Primorski dnevnik, 18. januarja 2015)

Pred tradicionalnimo novoletnim srečanjem so se, kot je postalo že tradicija, sestali upravitelji iz obmejnih krajev videmske pokrajine in iz Posočja. Glavni temi letošnjega delovnega srečanja, ki so se ga udeležili predstavniki vseh občin, sta bili čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo v programskem obdobju 2014-2020 in obeleževanje stoletnic prve svetovne vojne.
Srečanja so se udeležili tudi slovenski in deželni funkcionarji, ki se ukvarjajo prav z načrtovanjem čezmejnega sodelovanja. Na dan je prišlo, da je bilo v prejšnjem obdobju sodelovanje na relaciji Videmska - Goriška - Brda - Posočje še posebno uspešno in predstavlja dobro osnovo za prihodnost. Izpostavljena pa je bila tudi potreba po koordinacijskih telesih in tehničnih ter strokovnih službah, saj brez njih male občine ne bodo zmogle.
Poudarjen je bil tudi pomen malih projektov, ki pa, kot kaže, niso predvideni v načrtu, ki ga še sestavljata slovenska in italijanska stran. Skupna točka pa bo zagotavljanje trajnostnega razvoja in spodbujanje zelenega gospodarstva. Med konkretnimi predlogi je bilo slišati tudi to, da bi čezmejni projekt Bimobis, ki spodbuja kolesarski turizem povezali s progo Alpe Adria. Kar zadeva obeleževanje stoletnic prve svetovne vojne, pa naj omenimo otvoritev Poti miru od Alp do Jadrana 21. marca v Gorici, številne razstave in dejavnosti tudi zasebnih zbiralcev, koncert vojaških orkestrov pod taktirko Mutija leta 2017 v Kobaridu ob stoletnici bitke pri Kobaridu, letos pa spominske prireditve ob stoletnici smrti prvega italijanskega vojaka, ki je padel na Solarjih. Poudarjen je bil tudi pomen zgodovinskega turizma za te kraje.
Pred začetkom osrednje slovesnosti pa so se predstavniki SKGZ in SSO srečali s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem. Rudi Pavšič, Drago Štoka, Luigia Negro in Giorgio Banchig so izpostavili potrebo po razširitvi dvojezičnega oziroma slovenskega izobraževanja tudi na druge kraje, pomenu evropskega sodelovanja in vlogi Inštituta za slovensko kulturo, omenili so tudi še vedno prisotne napetosti in težave s tistimi, ki zanikujejo obstoj Slovencev na Videmskem oziroma trdijo, da narečja, ki se tu govorijo, niso slovenska. Ob tem so opozorili tudi na to, da Slovenci še vedno nimajo zajamčenega zastopstva v italijanskem parlamentu. (T.G./NM)
(Primorski dnevnik, 18. januarja 2015)