Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Tradicionalno Vseslovensko srečanje v Državnem zboru

03/07/2015
Vseslovensko srečanje v Državnem zboru v Ljubljani

V Državnem zboru je včeraj v jutranjih in popoldanskih urah potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje, ki so se ga udeležili rojaki iz zamejstva in sveta.
Udeležence že 15. srečanja je nagovoril tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je poudaril, da Slovenci, ki živijo zunaj meja matične domovine, predstavljajo izjemen potencial za Slovenijo.»Slovenci in Slovenke, ki živite zunaj meja svoje matične domovine, predstavljate za slovensko državo izjemen potencial, hkrati pa ste tudi njeno neprecenljivo bogastvo. Bogastvo, ki lahko s svojimi izkušnjami, znanjem, širino, s poznavanjem nam tujih okolij in poslovnih navad pomembno prispevate k razvoju in napredku slovenske države,« je dejal Brglez.
Kot je poudaril predsednik DZ, Slovenci, ki živijo v tujini, po eni strani predstavljajo most, pa drugi pa so pobudniki in pospeševalci sodelovanja med različnimi narodi. Po njegovih besedah so Slovenci v zamejstvu in po svetu dosegli izjemne ustvarjalne, znanstvene in poslovne uspehe ter se uveljavili na vseh področjih življenja. Dejstvo je, da gre za ljudi, ki so doma žal pogosto prezrti in premalo cenjeni, pa čeprav bi nas njihovi dosežki, ki so še eden izmed dokazov, da smo Slovenci sposoben narod, ki se lahko kosa z velikimi, morali navdajati s samozavestjo in optimizmom, je poudaril Brglez.
»Naši rojaki po svetu razpolagajo z izjemnim kapitalom, ki se, ob dragoceni ljubezni do matične domovine, kaže predvsem v dragocenih poznanstvih, znanju jezikov in poznavanju kultur, znanju, ugledu. Vendar v Sloveniji vsega tega kapitala, ki bi nam pomagal na številnih področjih, zlasti pa pri gospodarskem okrevanju in razvoju, ne znamo in ne zmoremo izkoristiti,» je zbranim sporočil predsednik DZ.
Letošnje srečanje poteka pod naslovom Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v tej luči poudaril, da so prav rojaki po svetu ključen člen pri ustvarjanju uspešne Slovenije. »Ste izjemna dodana vrednost v naši državi«, je med drugim dejal. Kot je poudaril, si v uradu aktivno prizadevajo za realizacijo projektov v sklopu evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenije s sosednjimi državami, saj predstavljajo konkreten način oblikovanja skupnega slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora. Po nedavnem odprtju knjižnega središča v Trstu si v uradu prizadevajo tudi za večjo slovensko prisotnost na Reki, Dunaju, v Monoštru. Zavedamo se, da trajni uspehi in napredek niso mogoči brez intenzivnega vključevanja mladih,« je poudaril.
Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak je dejal, da naslov letošnjega srečanja izraža željo po nadgradnji odnosov, medsebojnega zaupanja in sodelovanja Slovencev v sosednjih državah in po svetu ter v matični domovini. Kot je poudaril, si želijo spodbuditi večji pretok idej, izmenjavo dobrih praks ter utrditi ohranjanje vezi za izgradnjo uspešne Slovenije in blaginjo vseh.
Prva zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je v svojem nastopu spomnila, da Slovenci na Madžarskem letos obeležujejo vrsto obletnic, ki so povezane z njihovim delovanjem, in orisala pot porabskih Slovencev v zadnjih 25 letih. Poudarila je, da je njihov prvi cilj ohranjanje slovenskega jezika, pri čemer imajo pomembno vlogo manjšinske organizacije, mediji, šole in druge inštitucije. Nujno je potreben gospodarski razvoj Porabja, da bi mlade zadržali doma, saj če si bodo našli možnost za preživetje, ne bodo zapuščali domačih krajev, število Slovencev na Madžarskem pa ne bo upadalo, je dejala Köles Kissova. V jutranjem delu zasedanja, kolikor nam ga je uspelo neposredno slediti, so nato nastopili še odgovorni urednik tednika Novi Glas, Jurij Paljk, števerjanska županja in kulturna delavka Franka Padovan in predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je posegel v imenu manjšinske koordinacije Slomak. Povzetke iz njihovih posegov objavljamo posebej.
(Primorski dnevnik, 3. julija 2015)

V jutranjem uvodnem delu Vseslovenskega srečanja v Državnem zboru so kot Slovenci v Italiji spregovorili odgovorni urednik tednik Novi glas Jurij Paljk, števerjanska županja Franca Padovan in predsednik SKGZ Rudi Pavšič (govoril je v imenu manjšinske koordinacije Slomak).
Jurij Paljk je izhajal iz prepričanja, da moramo Slovenci (vsi) doživljati domovino v dobrem in slabem. Potrebno je, da smo zavezani dobremu in lepemu, biti moramo enotni v različnosti. Paljk je poudaril, da manjšina mora imeti za seboj matični narod kot zaslombo, vendar ne gre samo za finančno pomoč. »Ko zase in za svoje rojake v Italiji zahtevam pravice, zahtevam tudi od domovine, da me sprejeme kot sina«. »Ničesar ne prosim, ampak zahtevam, ker sem ambasador svoje domovine«, je med drugim dejal Paljk in izrazil željo, da bi Slovenci premostili velikanski razkol, ki visi nad narodom. Dostojno je treba pokopati vse mrtve. Nihče nima pravice odrekati nikomur dostojnega pokopa in niče nima pravice smešiti pravičnega narodno osvobodilnega boja, je povedal Paljk.
Franca Padovan je izrazila zadovoljstvo, da je odnos Slovnenije do Slovencev v zamejstvu od osamosvojitve dalje naredil velike korake naprej. Danes je Slovenija v Evropi, na katere pomoč pri projektih lahko računajo tudi Slovenci izven meja države. Padovanova je poudarila, da je prisotnost ministrstva in Urada za Slovence bistvenega pomena, za nadaljnje uspehe pa je mogoče stike še nadgraditi in izboljšati. Odprtje Tržaškega knjižnega središča je označila kot primer dobre prakse, pri katerem interes države presega državne meje. Takega sodelovanja si želimo še več, je dejala Padovanova, da bomo imeli občutek, da delujemo kot enotno narodno telo.
Rudi Pavšič je dejal, da si moramo kot skupnosti in matična država postaviti nekatera vprašanja, med drugim to, kaj si manjšine želijo in pričakujejo od slovenske države in obratno. Preveč se ukvarjamo s preteklostjo in premalo gledamo naprej, je še dejal Pavšič, ki je podprl Paljkova izvajanja in poudaril, da morajo manjšinske skupnosti vse bolj postati povezovalec v prostoru Alpe Jadran. Treba je spremeniti romantičen pogled na manjšino, ob katerem se morda utrne kakšna solza, a je daleč od realnosti. Predsednik Slomaka se je zavzel za skupen načrt za prihodnost in prioritete, iz katerega naj bo jasno, čemu bo treba nameniti pozornost za vizijo v naslednjih 15 letih. Za to naj se angažira tudi slovenski Državni zbor.
(Primorski dnevnik, 3. julija 2015)