Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Ugoden razplet vprašanja financiranja slovenskih ustanov s strani italijanske vlade

15/11/2012
.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža zadovoljstvo ob pozitivnem razpletu vprašanja financiranja slovenskih organizacij v Italiji za triletje 2013-2015. Odločitev proračunske komisije v Poslanski zbornici gre v smer, ki jo je naša narodna skupnost veš čas zagovarjala. V okviru zaščitnega zakona sklep komisije daje prednost celoviti skrbi za slovenske organizacije in ustanove, ki predstavljajo nosilni steber naše skupnosti. V pričakovanju, da bodo predlogi komisije prejeli podporo v obeh zbornicah, je sedaj na potezi Dežela FJK, ki bi morala pokazati isto pozornost do naše skupnosti, predvsem kar zadeva letošnje finančno leto. V tem smislu SKGZ podpira predlog deželne posvetovalne komisije, naj deželna vlada poišče najprimernejšo rešitev, da bodo naše organizacije in ustanove deležne iste vsote kot v prejšnjih letih in sicer 5,3 milijona evrov.

Dosežen uspeh je rezultat večplastnega prizadevanja številnih dejavnikov, tako v sami manjšini, kot tudi v Republiki Sloveniji in v Italiji. Ob tej priložnosti se SKGZ zahvaljuje senatorki Tamari Blažina in poslancema Demokratske stranke Ivanu Strizzolu in Ettoreju Rosatu, ki so aktivno pripomogli k pozitivnemu razpletu finančnega problema. Svoj dragocen doprinos so prispevali tudi slovenski diplomatski predstavniki v Rimu z veleposlanikom Iztokom Mirošičem na čelu. Posebej pa bi se radi zahvalili deželnemu tajniku SKGZ Liviu Semoliču, ki je ves čas sledil problematiki in v teh dneh v Rimu odločilno prispeval k pozitivnemu razvoju dogodkov in iskal rešitve tudi kar zadeva druga, za manjšino pomembna vprašanja.

K ugodnemu razpletu dogodkov so pripomogla tudi vidnejšega in glasnejšega prizadevanja številnih dejavnikov v sami narodni skupnosti, predstavniki naših ustanov, zlasti pa zaposleni, ki so se pozitivno in propozitivno aktivirali.
SKGZ izraža zadovoljstvo, da je v zadnjem času Skupno predstavništvo prevzelo pobudo in dokazalo, da se kljub razlikam znotraj naše skupnosti, lahko najde skupni jezik za vprašanja vsemanjšinskega interesa. Z istim skupnim naporom bo potrebno najti primerno rešitev tudi glede olajšanega zastopstva v nastajajočem volilnem zakonu ter za izvajanje drugih členov zaščitnega zakona. Vse to izhaja iz spomenice, ki jo je zastopstvo sestavilo za rimske sogovornike.

Pomembno bo tudi, da pride čimprej do sklica vladnega manjšinskega omizja, ki mora nadaljevati z začrtanim delom. Med prioritetami, poleg olajšanega zastopstva in slovenskega šolstva, je iskanje primerne sistemske rešitve vprašanja financiranja, ki bi jo moral opredeliti sam zaščitni zakon.

Pozitivni rezultat, s katerim je končno jasno, na kateri finančni osnovi sloni manjšinska organiziranost, nam mora biti v dodatno spodbudo, da se resno in konkretno soočimo s prepotrebno reformo naših struktur. V prvi vrsti moramo evidentirati strateške prioritete naše skupnosti in posledično uvesti novo finančno razporeditev sredstev, ki bo omogočila ovrednotenje najbolj učinkovitih ustanov. V tem smislu menimo, da bi morale biti v središču pozornosti vse tiste dejavnosti, ki nudijo osnovo za učinkovit narodno-jezikovni razvojni proces naše skupnosti.

SKGZ podpira misli, ki so jih na seji Sveta za manjšine pri predsedstvu slovenske vlade izrekli predstavniki manjšinskih organizacij, ki so nakazali razvoj naše skupnosti s pogledom usmerjenim v bodočnost in z manjšo obremenjenostjo s preteklostjo. Na tej osnovi bomo lahko udejanili skupno načrtovanje v smeri, ki je bila nakazana in ki jo SKGZ že dalj časa zagovarja in utemeljuje.

To je naloga, ki čaka v prvi vrsti krovni organizaciji v sodelovanju z vsemi včlanjenimi ustanovami, ob podpori Skupnega predstavništva, Dežele FJK in Republike Slovenije, kot je bilo nakazano tudi na seji Sveta slovenske vlade za manjšine.