Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Umestitev omizja Slovenija-FJK za manjšinska vprašanja, kulturo in izobraževanje

18/07/2015
Predstavniki Slovenije, FJK in manjšinskih organizacij na umestitvi omizja Slovenija-FJK
Evropski čezmejni projekti, v katerih sta bili soudeleženi slovenska manjšina v FJK in italijanska manjšina v Sloveniji, so se zelo obnesli in na tej poti velja vztrajati in nadaljevati. To je osnovno sporočilo včerajšnje umestitve omizja Slovenija-FJK za manjšinska vprašanja, kulturo in izobraževanje, ki sta ga vodila slovenski minister Gorazd Žmavc in deželni odbornik Gianni Torrenti. Rudi Pavšič, Walter Bandelj in Maurizio Tremul v predstavništvu dveh manjšin so napovedali sodelovanje tudi v prihodnjem načrtovalnem programu Evropske unije, kot rečeno po zgledu uspešnih projektov v obdobju 2007-2013.
V načrtu je tako priprava drugega dela jezikovno-izobraževalnega projekta JezikLingua, medtem ko si deželna uprava in Slovenija želita aktivno sodelovanje dveh manjšin v pobudah, ki so na razne načine vezane na obletnico prve svetovne vojne. Torrenti in Žmavc sta posebej omenila čezmejni načrt za splošno ovrednotenje reke Idrije in obenem že delno izpeljanega podobnega projekta na Soči, ki je vezan na t.i. Pot miru, katere prva pobudnika sta bila nekdanja predsednika Italije in Slovenije Giorgio Napolitano in Danilo Türk.
Torrenti je Žmavcu predlagal tesnejše sodelovanje na razstavnem področju in festivalih ter izmenjave med gledališči in muzejih. Izrecno so bile omenjene tudi pobude za okoljsko, turistično in kmetijsko ovrednotenje Brd in Nadiških dolin.
Beseda je tekla tudi o šolstvu in izobraževanju, začenši s projektom Kepass (izmenjava študentov), pri katerem bi bilo treba soudeležiti čim več šol, poleg mladih tudi njihove pedagoge. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je udeležencem sestanka položil na srce vprašanje poučevanja avtohtonih jezikov (italijanščina in slovenščina) na šolah (nekdanjega) mejnega področja. To poučevanje se izvaja prepočasi oziroma se sploh ne izvaja.
Omizje je izpostavilo velik pomen čezmejne televizije, ki se v zadnjih letih sooča s finančnimi težavami. Slednje sicer, kot kaže, ne ogrožajo njenega obstoja, postavljajo pa pod vprašaj razsežnosti in kvaliteto tega sodelovanja, katerih glavna nosilca sta deželni sedež RAI za FJK in regionalni TV center Koper-Capodistria. Torrenti je obljubil, da bo Dežela še naprej podpirala čezmejne televizijske programe.
Zastopniki italijanske manjšine so opozorili na problem satelitskega sprejemanja TV Koper-Capodistria in obenem italijanskih televizijskih programov. Gre za tehnično-finančne probleme, ki so sicer rešljivi, a za katere menda (še) ni dovolj denarja. Torrenti je vsekakor zmerno optimist, saj upa, da se bo problem čim prej rešil ob »vzajemnih političnih prizadevanjih«.
Skratka delovno srečanje, ki je postavilo v ospredje številna vprašanja, skupne želje in tudi nekaj problemov ter težav. Omizje bo moralo nadoknaditi veliko časovno praznino v delovanju mešanega odbora Slovenija-FJK, za kar v Ljubljani in v Trstu obstaja politična volja.
S.T.
(Primorski dnevnik, 18. julija 2015)