Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Župan Matej Arčon o razvojnih načrtih v Novi Gorici

21/03/2013
Gorica, 18.03.2013 - Goriški lok: srečanje z novogoriškim županom Matejem Arčonom
Goriški lok je v ponedeljek spet izstrelil nekaj miselnih puščic v obliki informacij, vprašanj in razmišljanj. Glavni »lokostrelec« je bil novogoriški župan Matej Arčon, s katerim se je pogovarjal Livio Semolič, goriški predsednik SKGZ, ki mu je postavil vrsto živobarvnih tarč. Prve so bile postavljene od Livade do Ajševice, od Solkana do Šempetra. Katere so najzanimivejše postavke, ki se že razvijajo, ali jih načrtujejo? Župan je, sebi primerno, umirjeno naštel vrsto posegov, ki bi druge upravitelje govorniško razvnele. Tudi petnajst prisotnih udeležencev je bilo takšne vrste, da jih čezmejna dogajanja težko spravijo s tira, saj je kar nekaj ljudi v naši skupnosti, ki pozna v drobovje celotno stanje.
Kljub temu je bilo nizanje podatkov presenetljivo. Na novogoriškem županstvu so po upravnih volitvah izvedli funkcionalno reorganizacijo. Nova Gorica se je med 200 slovenskimi občinami uvrstila na četrto mesto. Dolgo pričakovana čistilna naprava ima vsa dovoljenja. Maja bodo objavili razpis v vrednosti 30 milijonov evrov. Trinajst sosednih občin se dogovarja za skupno zbiranje odpadkov z glavno in z dvema manjšima postajama v Braniku in Čepovanu. Odobren je denar za kanalizacijo in vodovod. Šolske stavbe se obnavljajo na Ledinah, v Prvačini in na Cankarjevi, v Solkanu in Šempasu ter pod Grčno, predvidena je telovadnica v Dornberku. Več kot milijon evropskih sredstev je namenjenih mestnemu središču za vodovodno omrežje, ki je dotrajano, saj je iz časa gradnje Nove Gorice. Tu je še skate park za mlade, garažna hiša in še kaj. V mestnem središču bodo povsem obnovili javno razsvetljavo in prihranili na energiji. Končno je država prenesla na občino pristojnosti glede gradu v Rihemberku. Za Laščakovo vilo na Pristavi se zanima tudi egiptovsko veleposlaništvo, če bi tam oblikovali središče orientalskih kultur ...
Glede usklajevanja prostorskih načrtov med somestoma je Arčon dejal, da se je potrebno izogibati dvojnikom. Vse našteto, razen čistilne naprave, se tiče izključno Nove Gorice. Nekateri so razmišljali o športni hali, a župan meni, da je podgorska dosegljiva tudi za njegovo mesto. Spraševalec je nadaljeval z zanimanjem o medmestnih načrtih, gost pa je ostajal na svojem ozemlju: tako glede ohranjanja delovnih mest kot glede namembnosti novih 155 hektarjev za stanovanjske in proizvodne dejavnosti. Novogoriško področje tke stike z Azerbajdžanom, Kosovom in preko veleposlaništev z drugimi državami, pridobiva brezobrestna posojila in evropska sredstva. Čezmejno naj bi načrtovali kulturo in turizem. Stare basni, ker je preveč vrtičkarstva in priseganja na vinarstvo ter na posamezne točke brez povezav. Nihče ne zna stkati neke »zgodbe«, ki bi očarala. Vsi se obračajo na javne uprave, zasebnega podjetništva ni nikjer. Lahko bi zaživele Lokve kot pred desetletji, a tega ne more prevzeti občina. Ta nudi komunalne storitve in prometnice, dejavnosti mora snovati zasebna pobuda. Občine pač nimajo več nekdanje funkcije, a v ljudeh je pač ostala zavest družbene pobude.
Potem je tu goriški EZTS. Predsednik skupščine Franco Frattini je dal odpoved, direktorju je zapadla pogodba (400 evrov mesečno, kot za delo v klicnih centrih!). Vse se spreminja v debatni klub, čeprav so komisije nekaj časa živahno delale. Vodilna goriška občina nima sredstev in čaka na Evropsko unijo, pa tudi nima širine in vizije. Nasprotno, kar nekaj potez kaže na ustvarjanje fizične barikade, kot če bi se vrnili v čase urbanista Piccinata. O povezanem zdravstvu in univerzi se stalno veliko govori, premakne pa se nič. Ostajata čezmejni avtobus in Qlandia ... Ostalo je resnično ploska črta kot posledica nekakšne lobotomije.
Aldo Rupel
(Primorski dnevnik, 20. marca 2013)