Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Uradna umestitev vladnega omizja o problemih Slovencev v Italiji

25/09/2012
RIM - Vladno omizje za probleme Slovencev v Italiji
Finančno ministrstvo bo v zelo kratkem času izplačalo kulturnim ustanovam slovenske manjšine 2,8 milijona evrov državnih prispevkov iz sklada zaščitnega zakona za tekoče leto. To je na včerajšnji umestitveni seji permanentnega institucionalnega omizja za vprašanja slovenske manjšine, ki deluje v sklopu notranjega ministrstva, napovedal vladni podtajnik in koordinator omizja Saverio Ruperto. Obljubil je tudi, da bo vlada Primorskemu dnevniku izplačala zaostale državne prispevke in da bo naš dnevnik kot manjšinski časnik enakopravno obravnavan v novem zakonu za založniške dejavnosti, ki naj bi prihodnje leto nadomestil sedanjega.
Ruperto je priznal, da glede državnih prispevkov Slovencem ni prišlo do ravno tvornega dialoga in sodelovanja med Rimom in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Problemi, ki so nastali na tej relaciji, se menda rešujejo, tako da bo v blagajne manjšinskih ustanov v kratkem prišlo 2,8 milijona evrov. Kaj pa preostalih 2,5 milijona evrov, ki so »zapisani« v državnem proračunskem zakonu 2013? Vladni podtajnik je izpostavil splošno finančno krizo in poznejše proračunske reze bivšega finančnega ministra Giulia Tremontija in tudi Montijeve vlade. Za teh 2,5 milijona evrov se bo očitno treba boriti, tako da se bo najbrž ponovila ne ravno spodbudna zgodba iz prejšnjih let, ko je bila za izplačilo vseh prispevkov odločilna Slovenija.
Ruperto je pojasnil, da znaša splošni finančni sklad zaščitnega zakona za tekoče leto 6,9 milijona evrov, kar je 1,5 milijona evrov manj kot lani. Predstavnik vlade je prvič jasno namignil na možnost, da bi znotraj razpoložljivih sredstev (6,9 milijona evrov) oblikovali nove kriterije financiranja manjšinskih ustanov in javnih uprav. Za dosego tega cilja pa bi bilo treba najbrž spremeniti zaščitni zakon iz leta 2001, ki je po Rupertovih besedah potreben »preverjanja«. To se bo lahko vsekakor zgodilo le po volitvah prihodnjo pomlad. Notranje ministrstvo (in to predstavlja novost) razmišlja, da bi za zajezitev krize manjšinskih ustanov izkoristili doslej neizkoriščena finančna sredstva iz zaščitnega zakona, ki so ostala ali so se »vrnila« v državne blagajne. Podtajnik Ruperto je omenil vsoto šest milijonov evrov, kar ni majhen znesek.
Predstavniki Montijeve vlade so se obvezali, da bodo pristojne službe za založniške dejavnosti izplačale Primorskemu dnevniku zaostale državne prispevke. Naš časnik bi moral biti v nastajajočem novem založniškem zakonu (po obdobju 2012-2013, torej z letom 2014) obravnavan kot manjšinski dnevnik s sistemskim javnim financiranjem. Na omizju so obravnavali tudi pomisleke, ki jih je v zvezi z financiranjem Primorskega dnevnika, svojčas izrazila Državna jamstvena agencija na področju komunikacij (Agicom).
Umestitev omizja je vodil njegov koordinator Ruperto, na seji so Montijevo vlado zastopali funkcionarji predsedstva vlade, ministrstva za dežele in službe notranjega ministrstva za civilne svoboščine in priseljenstvo, poleg tržaškega prefekta in vladnega komisarja za FJK Alessandra Giacchettija, ki bo iz Trsta vodil delovno skupino vladnega omizja. Paritetni odbor za slovensko manjšino sta zastopala predsednica Jole Namor in član italijanske narodnosti Domenico Morelli, Deželo FJK pa funkcionarja odborništva, ki je pristojno za slovensko manjšino, Giuseppe Napoli in Pavel Slamič. Stalna člana omizja sta tudi predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič.
S.T.
(Primorski dnevnik, 25. septembra 2012)