Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja

22/01/2012
Tolmin, 21.01.2012 - Podelitev Gujovonega priznanja Novemu Matajurju in Domu
Slovence iz videmske pokrajine in iz Posočja že dolgo let vežejo trdne prijateljske vezi. To je potrdilo tudi letošnje, že dvainštirideseto, novoletno srečanje, ki je prvič potekalo v Tolminu. Kulturna prireditev, ki je ponavadi tudi priložnost za pregled glavnih dogodkov, ki so zaznamovali to območje v prejšnjem letu, in za načrtovanje novih skupnih pobud, je tudi tokrat privabila lepo število ljudi, ki so sinoči do zadnjega kotička napolnili tolminsko Kinogledališče. Slavnostna govornika sta bila letos podpredsednica slovenskega državnega zbora Ljudmila Novak, ki se med drugim neuradno omenja tudi kot morebitna nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter Michele Coren, ki je zastopal slovenske organizacije iz videmske pokrajine.
Podpredsednica državnega zbora je uvodoma opozorila, da čeprav se zdijo mir, čezmejno sodelovanje in praznovanja nekaj samoumevnega, nekoč ni bilo tako. Prva in druga svetovna vojna sta močno zaznamovali te kraje, boj za ohranitev slovenskega jezika na tem območju pa je najbolje prikazan v Bevkovem Kaplanu Martinu Čedermacu, ki je »spomenik vsem tistim, ki so se za časa italijanske okupacije zavedali, kako pomemben je jezik za ohranitev narodne identitete«. Novakova pa je z veseljem ugotovila, da je meja zdaj le črta na zemljevidu, ki jo ljudje zlahka prestopajo. Podpredsednica slovenskega parlamenta je spregovorila tudi o mednarodni gospodarski krizi in podrobneje komentirala zlasti primera Italije in Slovenije, kjer zgleda, da bo po volitvah vendarle sestavljena nova vlada, ki jo čaka zelo zahtevna naloga. Ob koncu pa je izrazila željo, da bi se rojaki iz Posočja in Videmskega še naprej povezovali in skupaj gradili boljšo prihodnost za to območje, ki se nahaja na obrobju slovenskega prostora in je tudi zato tako posebno.
Predstavnik Slovencev na Videmskem Michele Coren se je uvodoma spomnil, kako so prva novoletna srečanja potekala v za manjšino zelo težkih časih, zdaj pa slovenska narodnostna skupnost v Italiji razpolaga z aktivnimi društvi, krožki, mediji in dvojezično šolo. »Tovrstno dediščino moramo zaščititi in izboljšati v korist naših mladih in prihodnjih rodov in v to moramo usmeriti vsa naša prizadevanja. Danes razpolagamo z ustreznimi zakonodajnimi sredstvi, kot sta zaščitni zakon št. 38/2001 in deželni zakon št. 26/2007, ki sta končno omogočila priznavanje pravic Slovencev v naši deželi. Oba zakona ponujata res velike priložnosti, ne da bi zahtevala posebne obveznosti. Nam pa pripada naloga, da jih najbolje izkoristimo in dopolnimo.« Coren je še dodal, da je treba preučiti vse možnosti, ki jih nudi ustanovitev evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, in ocenil, da bi lahko ustanovili enotno Unijo goratih občin, ki bi združevala občine od Barda do Prapotnega. Kar zadeva gospodarsko prosto cono, za katero si prizadevajo v Kanalski dolini, pa je dejal, da bi morala biti razširjena tudi na Rezijo in Benečijo. Spregovoril je tudi o sodelovanju s Posočjem in krajevnimi upravitelji ter jih pozval, naj se glede sodelovanja z italijansko stranjo vedno posvetujejo tudi s slovenskimi organizacijami, predvsem s SKGZ in SSO. Obenem pa je izrazil tudi veliko zaskrbljenost zaradi napovedane gradnje daljnovoda Okroglo-Videm, katerega trasa naj bi potekala tudi čez Posočje in Nadiške doline.
Vprašanje daljnovoda so še pred samim novoletnim srečanjem pri okrogli mizi obravnavali župani posoških občin s svojimi kolegi iz obmejnih občin videmske pokrajine. Udeleženci delovnega sestanka od podjetij Eles in Terna zahtevajo, da takoj sporočijo, kje bo potekala trasa daljnovoda in kje je predvidena točka prehoda med Slovenijo in Italijo. Obenem pa župani z obeh strani meje pozivajo vlado Republike Slovenije in Deželo Furlanijo Julijsko krajino, da se v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 zavzameta za izvedbo zadnjega razpisa za male projekte. V naslednji finančni perspektivi 2014-2020 pa bi morali po mnenju udeležencev okrogle mize že v najzgodnejši fazi planiranja vključiti predvsem obmejne občine ter zmanjšati upravičeno območje programa na deželo Fjk v Italiji in Severno Primorsko, Južno Primorsko, Gorenjsko in Notranjsko-kraško regijo v Sloveniji.
Kot je že tradicija, se je novoletno srečanje Slovencev iz Posočja in videmske pokrajine zaključilo s podelitvijo Gujonovih priznanj. Načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar je letos nagradil časopisa Novi Matajur in Dom »za dolgoletno osveščanje Slovencev v videmski pokrajini in tkanje vezi s Posočjem, zaradi česar je njuna vloga v boju za ohranitev slovenskega jezika enako pomembna, kot tista, ki jo na primer imajo slovenska kulturna društva ali dvojezična šola«.
ulturni program so sooblikovali dijaki Gimnazije Tolmin (gledališka skupina Zvonko), gojenka Glasbene šole Tolmin, zbora Znamenje iz Volč in Naše vasi iz Tipane, in beneški pianist David Tomasetig in Emma Golles, predstavnica mladih iz Beneškega gledališča, predstavnica mladih iz Beneškega gledališča.
Tjaša Gruden
(Primorski dnevnik, 22. januarja 2012)