Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V Ljubljani zasedal Svet vlade RS za Slovence v zamejstvu

09/12/2013
Ljubljana, 06.12.2013 - Predstavniki vlade RS in Slovencev v zamejstvu
Slovenska vlada bo morda nekoliko ublažila proračunske reze, ki bodo tudi v letu 2014 precej prizadeli Slovence v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. To je na včerajšnji seji Sveta vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu obljubila premierka Alenka Bratušek, ki je imela ob sebi ministre Tino Komel (Slovenci v zamejstvu), Karla Erjavca (zunanje zadeve), Jerneja Pikala (šolstvo) in Uroša Grilca (kultura). To je bila prva seja Sveta v času levosredinske vlade pod vodstvom Alenke Bratušek in je bila, kot običajno, namenjena pregledu položaja Slovencev v sosednjih državah.
V letošnjem letu so štiri manjšine dobile iz Slovenije okoli 6,8 milijona evrov (Slovenci v Italiji 3.405.178 evrov), proračun za leto 2014 pa določa finančno pomoč v višini 5,6 milijona evrov, kar predstavlja velik finančni rez. Slovenija se je torej odločila za znatno »klestenje« prispevkov, za razliko od Italije, ki je za triletje 2013-2015 ohranila enake prispevke za slovensko manjšino.
**V ospredju skrb za jezik in za mlade**
Strategija Slovenije v odnosu do Slovencev v sosednjih državah sloni na slovenskem jeziku in na mladih. Kot je poudarila ministrica Komelova, je vsestranska uveljavitev slovenskega jezika (šola, govorni aspekt, vidna dvojezičnost) bistvena za prihodnost Slovencev v Italiji, na kar sta jo na seji opozorila predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič oz. Drago Štoka. Ministrstvo, ki ga vodi Tina Komel (spremljal jo je državni sekretar Boris Jesih), bo še naprej usklajevalo vse projekte in pobude za manjšino, ki sodijo v posamezne ministrske resorje. Pavšič je dejal, da skrb za jezik in za mlade sodi med prednostne cilje SKGZ, medtem ko nam je Štoka po seji izrazil željo, »da bi tudi v manjšinskih strukturah končno stopile na plan mlade sile.«
**Špetrska šola in volitve v Italiji**
Slovenski vladni svet pozdravlja nedavne sklepe italijanskega vladnega omizja v zvezi s špetrsko dvojezično šolo in z nekdanjim fašističnim taboriščem v Viscu v Furlaniji. Glede Špetra (iz Benečije je član sveta Miha Coren) so si bili soglasni, da je treba enkrat za vselej rešiti prostorske težave šole, tako da bi se slednja vselila v tamkajšnji dijaški dom (ali kolidž, kot mu pravijo nekateri). Edina, ki še močno zavira takšno rešitev, je špetrska občinska uprava, kar je nedopustno.
Član sveta Damijan Terpin (sicer deželni tajnik Slovenske skupnosti) je opozoril na veliko praznino, ki je nastala v italijanski volilni zakonodaji po nedavni razsodbi ustavnega sodišča. Terpin računa, da bo Slovenija kot doslej še naprej stala ob strani manjšini pri njenih zahtevah po olajšani izvolitvi parlamentarca slovenske narodnosti.
Končno je vladni svet pozdravil namero Italije, da s konkretnimi ukrepi ohrani zgodovinski spomin na taborišče v Viscu. Za to se je na septembrskem srečanju z Bratuškovo na Bledu obvezal predsednik vlade Enrico Letta.
*Sandor Tence*
(Primorski dnevnik, 7. decembra 2013)