Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V muzeju Revoltella odprtje razstave Franka Vecchieta Memorabilia

17/02/2014
Trst, 14.02.2014 - Franko Vecchiet med številno publiko   FOTODAMJ@N
Najbrž je tudi katerega od številnih obiskovalcev včerajšnjega odprtja razstave Memorabilia pritegnil cikel Dnevniki. Tisti kolaži velikih formatov in najrazličnejših barv, ki od včeraj krasijo eno od sten muzeja Revoltella in s katerimi nam Franko Vecchiet pove marsikaj o sebi. Kajti vsak dnevnik pripoveduje pač tudi o svojem avtorju. V Vecchietovem dnevniškem morju barv lahko pozoren obiskovalec razbere tudi različne besede in različne jezike: lahkotnost, dilema, odhodi, strategie, maschere, zvest, preparation, razlike, Evropa, z možnostjo napake ... Kajti kot pravi Enzo di Grazia, sobivata v umetniškem svetu Franka Vecchieta neukrotljiv pobalin in uravnovešen, luciden, hladen umetnik.
Avditorij Mestnega muzeja Revoltella je bil premajhen, da bi vsi (na podlagi površnega izračuna vsaj 250 ljudi), ki so želeli počastiti tržaškega slikarja, našli mesto v njem. Kar najbrž priča tako o umetniški vrednosti njegovih del kot o priljubljenosti tega 73-letnega ustvarjalca. Dobrodošlico mu je v imenu župana Cosolinija in celotnega občinskega odbora izrekel Edi Kraus, medtem ko je ravnateljica muzeja Maria Masau Dan spomnila, da sta se z Vecchietom že več let pogovarjala o razstavi, odločilno spodbudo njeni realizaciji pa je dala Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Nastala je tako razstava, »kakršne v Trstu že dolgo nismo videli, zato je danes srečen dan«. Franko Vecchiet si tak dogodek nedvomno zasluži, se je strinjal predsednik Skgz Rudi Pavšič, tudi zato, ker je pričevalec določenih pogledov in idej o multikulturnem Trstu, ki so skupne mnogim med nami. Da je Vecchiet eden najbolj zanimivih tržaških sodobnih umetnikov, pa je prepričana Jasna Merku', predsednica Društva za umetnost Kons, enega od soorganizatorjev razstave. Gre za umetnika, ki se stalno sooča s prostorom, zato se v njegovih delih zrcali tudi del naše zgodbe. Postavlja nam vprašanja, tudi s pomočjo svoje subtilne ironije pa nas vabi, da z zaupanjem zremo v bodočnost.
O življenju Franka Vecchieta in njegovem delu je spregovorila Giulia Giorgi, ki je razstavo Memorabilia tudi postavila. Spomnila je, da ga je za lesorez navdušil Avgust Černigoj, da je študiral v Urbinu, Ljubljani, Benetkah in Parizu. Med nagradami je omenila tisto Prešernovega sklada (1989) in nagrado bienala v Sarcellesu (2009). Razstava Memorabilia (o postavitvi smo obširneje poročali v včerajšnji izdaji dnevnika) zaobjema zadnjih deset let njegovega ustvarjanja, saj predstavlja to obdobje idealno sintezo umetniškega razvoja Franka Vecchieta.
Umetnostni kritik Di Grazia je dejal, da sta se z Vecchietom srečala na področju dadaizma: oba nekoliko nora, a tudi polna ustvarjalne energije, sta skupaj ustvarila marsikaj lepega, predvsem v galeriji TK, ki jo je Vecchiet vodil dobro desetletje. Če nas ne ubijejo, bova prav gotovo še kaj ušpičila, je hudomušno obljubil Di Grazia.
Preden je na oder stopil »slavljenec«, se je za mikrofonom zvrstil še občinski odbornik za kulturo Franco Miracco in poudaril, da je občinska uprava v zadnjih mesecih gostila tri pomembne umetnike: Grka Kounellisa, Hrvatico Buić in tržaškega Slovenca Franka Vecchieta. Ta naj bo pot, po kateri naj tudi v prihodnje stopa tržaška kultura.
Sinočnje odprtje razstave Memorabilia, ki ga je povezoval Martin Lissiach, so bogatile tudi projekcije fotografij, s katerimi je Robi Jakomin dokumentiral postavitev razstave (za njeno celostno podobo pa je poskrbel Rado Jagodic). Preden so se obiskovalci porazgubili med grafikami, kolaži, inštalacijami, je Franko Vecchiet hudomušno dejal, da je tudi sam direktor muzeja, sicer tako majhnega, da lahko vse eksponate spravi pod posteljo, pa vendar Muzeja papirnatih letalc: zahvalil se je tistim dvaindvajsetim umetnikom, ki so razstavi Memorabilia prispevali svoje papirnate izdelke, vsem obiskovalcem pa zaželel, da bi ob njej podoživljali spomine, a tudi spodbudo k zasledovanju složnosti, kajti samo na njenih temeljih lahko zgradimo novo podobo sveta.
Razstava bo na ogled do 30. marca. V nedeljo, 23. februarja, je predviden voden ogled in pogovor z umetnikom, ki ju bo vodila kustosinja Giulia Giorgi. V soboto, 8. marca, bo koncert glasbenika in skladatelja Fabia Nidra, v prihodnjih tednih pa bodo predstavili tudi trijezično monografijo, ki jo je uredil Andrej Furlan. (pd)
(Primorski dnevnik, 15. februarja 2014)

<> Najbrž je tudi katerega od številnih obiskovalcev včerajšnjega odprtja razstave Memorabilia pritegnil cikel Dnevniki. Tisti kolaži velikih formatov in najrazličnejših barv, ki od včeraj krasijo eno od sten muzeja Revoltella in s katerimi nam Franko Vecchiet pove marsikaj o sebi. Kajti vsak dnevnik pripoveduje pač tudi o svojem avtorju. V Vecchietovem dnevniškem morju barv lahko pozoren obiskovalec razbere tudi različne besede in različne jezike: lahkotnost, dilema, odhodi, strategie, maschere, zvest, preparation, razlike, Evropa, z možnostjo napake ... Kajti kot pravi Enzo di Grazia, sobivata v umetniškem svetu Franka Vecchieta neukrotljiv pobalin in uravnovešen, luciden, hladen umetnik.
Avditorij Mestnega muzeja Revoltella je bil premajhen, da bi vsi (na podlagi površnega izračuna vsaj 250 ljudi), ki so želeli počastiti tržaškega slikarja, našli mesto v njem. Kar najbrž priča tako o umetniški vrednosti njegovih del kot o priljubljenosti tega 73-letnega ustvarjalca. Dobrodošlico mu je v imenu župana Cosolinija in celotnega občinskega odbora izrekel Edi Kraus, medtem ko je ravnateljica muzeja Maria Masau Dan spomnila, da sta se z Vecchietom že več let pogovarjala o razstavi, odločilno spodbudo njeni realizaciji pa je dala Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Nastala je tako razstava, »kakršne v Trstu že dolgo nismo videli, zato je danes srečen dan«. Franko Vecchiet si tak dogodek nedvomno zasluži, se je strinjal predsednik Skgz Rudi Pavšič, tudi zato, ker je pričevalec določenih pogledov in idej o multikulturnem Trstu, ki so skupne mnogim med nami. Da je Vecchiet eden najbolj zanimivih tržaških sodobnih umetnikov, pa je prepričana Jasna Merku', predsednica Društva za umetnost Kons, enega od soorganizatorjev razstave. Gre za umetnika, ki se stalno sooča s prostorom, zato se v njegovih delih zrcali tudi del naše zgodbe. Postavlja nam vprašanja, tudi s pomočjo svoje subtilne ironije pa nas vabi, da z zaupanjem zremo v bodočnost.
O življenju Franka Vecchieta in njegovem delu je spregovorila Giulia Giorgi, ki je razstavo Memorabilia tudi postavila. Spomnila je, da ga je za lesorez navdušil Avgust Černigoj, da je študiral v Urbinu, Ljubljani, Benetkah in Parizu. Med nagradami je omenila tisto Prešernovega sklada (1989) in nagrado bienala v Sarcellesu (2009). Razstava Memorabilia (o postavitvi smo obširneje poročali v včerajšnji izdaji dnevnika) zaobjema zadnjih deset let njegovega ustvarjanja, saj predstavlja to obdobje idealno sintezo umetniškega razvoja Franka Vecchieta.
Umetnostni kritik Di Grazia je dejal, da sta se z Vecchietom srečala na področju dadaizma: oba nekoliko nora, a tudi polna ustvarjalne energije, sta skupaj ustvarila marsikaj lepega, predvsem v galeriji TK, ki jo je Vecchiet vodil dobro desetletje. Če nas ne ubijejo, bova prav gotovo še kaj ušpičila, je hudomušno obljubil Di Grazia.
Preden je na oder stopil »slavljenec«, se je za mikrofonom zvrstil še občinski odbornik za kulturo Franco Miracco in poudaril, da je občinska uprava v zadnjih mesecih gostila tri pomembne umetnike: Grka Kounellisa, Hrvatico Buić in tržaškega Slovenca Franka Vecchieta. Ta naj bo pot, po kateri naj tudi v prihodnje stopa tržaška kultura.
Sinočnje odprtje razstave Memorabilia, ki ga je povezoval Martin Lissiach, so bogatile tudi projekcije fotografij, s katerimi je Robi Jakomin dokumentiral postavitev razstave (za njeno celostno podobo pa je poskrbel Rado Jagodic). Preden so se obiskovalci porazgubili med grafikami, kolaži, inštalacijami, je Franko Vecchiet hudomušno dejal, da je tudi sam direktor muzeja, sicer tako majhnega, da lahko vse eksponate spravi pod posteljo, pa vendar Muzeja papirnatih letalc: zahvalil se je tistim dvaindvajsetim umetnikom, ki so razstavi Memorabilia prispevali svoje papirnate izdelke, vsem obiskovalcem pa zaželel, da bi ob njej podoživljali spomine, a tudi spodbudo k zasledovanju složnosti, kajti samo na njenih temeljih lahko zgradimo novo podobo sveta.
Razstava bo na ogled do 30. marca. V nedeljo, 23. februarja, je predviden voden ogled in pogovor z umetnikom, ki ju bo vodila kustosinja Giulia Giorgi. V soboto, 8. marca, bo koncert glasbenika in skladatelja Fabia Nidra, v prihodnjih tednih pa bodo predstavili tudi trijezično monografijo, ki jo je uredil Andrej Furlan. (pd)
(Primorski dnevnik, 15. februarja 2014)