Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V Nabrežini zasedal Deželni svet SKGZ

16/04/2014
Nabrežina, 14.04.2014 - Zasedanje Deželnega sveta SKGZ
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je prepričana, da je treba vse več pozornosti nameniti slovenski prisotnosti v Trstu, ki mora z vseh vidikov postati središče tudi naše narodne skupnosti in njene organiziranosti. Ustvariti je treba pogoje, da bo ta prisotnost vezana na vsestranski dialog z večinskim narodom in drugimi manjšinskimi skupnostmi. Ravno tako je potrebno prevzeti vlogo posrednika in vzpodbujevalca povezav in sodelovanja med našo deželo in bližnjo Slovenijo. V tej luči je treba gledati tudi na nastajajoče knjižno središče, ki bo zraslo iz krize Tržaške knjigarne. Ustvariti je treba center, ki bo imel te značilnosti in prioritetno skrbel za promocijo slovenskega jezika, kulture in samega dogajanja znotraj naše skupnosti kakor tudi v Sloveniji.
S tem v zvezi pa bi kazalo tudi racionalno in perspektivno nastaviti razmišljanje o prostorskem vprašanju, ki je vezano na sedeže organizacij, na Narodna domova pri Sv. Ivanu in na Ul. Filzi ter na prepotrebno prenovo Stadiona 1. maj. Čas krize ne sme biti ovira oz. izgovor, da se zadeva ne premakne z mrtve točke.
Pomembno je tudi, kako mediji, v prvi vrsti tiskani, obravnavajo našo prisotnost v mestu in v kakšni luči prikazujejo našo skupnost. Pisanje osrednjega italijanskega tržaškega dnevnika v zadnjih tednih gotovo ne gre v pravo smer, saj našo narodno skupnost - namesto da bi jo prikazoval v njeni celotni razsežnosti in vlogi, ki jo ima v mestu - prikazuje dokaj izkrivljeno in daje vlogo in težo posameznikom, ki te vloge in teže nimajo.
V okviru tega razmišljanja se SKGZ pripravlja na deželni volilni kongres, ki bo prihodnje leto. Želja je, da bi v tem času stekla poglobljena razprava o vlogi krovne organizacije, o njeni viziji za naslednje obdobje ter o potrebi po večji partecipaciji članstva in članic pri določanju prioritet in izbir, tudi kar zadeva samo deželno vodstvo.
O teh problematikah je na Deželnem svetu SKGZ, ki je potekal v ponedeljek zvečer v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, poročal predsednik Rudi Pavšič ter sprožil bogato razpravo, ki je podprla in poglobila izpostavljene tematike.
SKGZ bo za bližnje občinske volitve podpirala liste in županske kandidate, ki izražajo bližino pogledov in programov, ter se bo prizadevala, da bi na evropskih volitvah prevladala težnja, ki gre v smer povezovanja v prenovi. Skupščina v Nabrežini je bila priložnost za obravnavanje nekaterih tem, ki so povezane z volilnimi preizkušnjami. Omenjene so bile tudi pobude v našem prostoru (predvsem na Goriškem), ki podpirajo in promovirajo argumente desnice, ki prihajajo iz Slovenije, in otežujejo dialog. Ponovno se izpostavljajo razlike v polpretekli zgodovini, ki so večkrat le propagandnega značaja. SKGZ je mnenja, da bi veljalo naše energije usmerjati v bodočnost in v iskanje dialoga.
V nastajajočem Paritetnem odboru je pomembno zagotoviti določeno programsko kontinuiteto in da vladno omizje vodi oseba, ki ni izraz ozkih strankarskih interesov, marveč širše civilne družbe. Pomembno bo tudi delo v obnovljeni Deželni posvetovalni komisiji, ki se bo morala lotiti vprašanj, ki zadevajo spremembe sistema financiranja in udejanjanja samega deželnega zaščitnega zakona. Vprašanje Primorskega dnevnika naj se obravnava na rimskem vladnem omizju. Tu bo lahko našlo svoj prostor tudi vprašanje posodobitve zaščitnega zakona.
SKGZ pozdravlja odločitev rimske vlade, ki je podpisala dekret o financiranju naše narodne skupnosti za leto 2014. V naslednjih dneh naj bi tudi iz Ljubljane sprostili sredstva za dejavnost naših številnih organizacij in ustanov, čeravno je že zdaj jasno, da bo letos sredstev manj.
Nazadnje so se v Nabrežini lotili tudi vprašanja, ki pesti številna vodstva naših organizacij: pomanjkanje vodilnih kadrov. Vse bolj je očitna potreba po resnem in načrtnem kadrovanju ter po profesionalizaciji in iskanju kvalitetnejših standardov. V tem smislu bi veljalo resno razmisliti o prerazporeditvi sredstev in ustvariti pogoje, da nastane izobraževalni forum prav s tem namenom.