Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V Špetru o reformi krajevnih uprav

08/03/2014
Luigia Negro, Stefano Ukmar, Antonio Banchig in Fabio Bonini
Reforma krajevnih uprav je odločilnega pomena za vsak teritorij, saj določa odnose med državljani in inštitucijami. Kot vemo, danes ti odnosi niso dobri in državljani so se oddaljili tako od inštitucij kot tudi od politike. Zato ni vseeno, katero pot naj uberemo v deželi Furlaniji Julijski krajini. Če upoštevamo ustavna načela, ki zagotavljajo enakost vseh državljanov, nalagajo inštitucijam odgovornost, da odpravijo ekonomske in socialne ovire, ki omejujejo poln razvoj državljanov ter aktivno posežejo za razvoj goratih krajev, potem ne more v reformnem procesu biti vodilo le skrb za učinkovitost in omejitev stroškov. V obmejnem pasu FJK je naseljena slovenska manjšinska skupnost, ki jo ščitijo mednarodni dokumenti in zaščitni zakoni, kar mora reforma upoštevati.
To so izhodiščne misli Antonia Banchiga, ki je v četrtek, 6. marca, v slovenskem kulturnem domu v Špetru uvedel srečanje na temo reforme krajevnih uprav. Priredila ga je Slovenska kulturno-gospodarska zveza, zato, da se na teritoriju začne razprava, kot je dejala pokrajinska predsednica Luigia Negro in da se Benečija vključi v razpravo ter oblikuje svoje predloge. Banchig je nato razčlenih vse poskuse zadnjih 12 let, ko je dežela sprejela tri zakone za reformo gorskih skupnosti z edinim rezultatom, da so le-te prešle v roke komisarjev in so bile dejansko nevtralizirane, Benečija pa je zamudila vlak evropskega načrtovanja za obdobje 2007-2013. Skrb upraviteljev, ki so bili na špeterskem srečanju je, da ga ne bi tudi tokrat zamudili. Antonio Banchig je nato predstavil primer dobre prakse in sicer model pokrajine Trento, kjer so občine združene po dolinah, kar odgovarja tudi kriteriju prisotnosti Ladincev, in predsedniki teh teles so neposredno izvoljeni na volitvah.
Nato je Fabio Bonini predstavil smernice reforme, ki jih je sprejela deželna vlada, za katere je ob ukinitvi pokrajin značilno, da bo bodoči ustroj predvideval le dve ravni: Deželo in občine bo na novo opredelil kriterij goratosti, med deželo in občinami pa predvideva vmesno telo, zaenkrat ga imenujejo »optimalni okoliš« (ambito ottimale), ki naj bi sovpadalo z zdravstvenimi okoliši. Če upoštevamo, da čedajski šteje več kot 52 tisoč prebivalcev, lahko razumemo, da Nadiške doline, ki so že zgodovinsko, geografsko in družbeno marginalne, ne bodo imele v njem nobene teže.
Deželni svetnik Stefano Ukmar je vprašanje uokviril v širši kontekst ekonomske krize v državi ter vse večje šibkosti posebnega statuta naše dežele, saj ga Rim vsak dan postavlja pod vprašaj. Povedal je, da se pripravlja nov zakon, ki bo olajšal združevanja občin, saj po novem bo lahko 20% volilnih upravičencev lahko zaprosilo za referendum. Glede časovnih rokov pa je dejal, da naj bi do konca aprila potekala posvetovanja, do konca leta pa naj bi bil zakonski osnutek pripravljen. Če ne bo predlogov s teritorija, je dejal, je jasno, da bo deželni svet šel svojo pot. Glede prisotnosti manjšine je podčrtal, da sam zaščitni zakon predvideva, da se ne sme nivo zaščite zmanjšati, kar se tiče agregacij občin pa je bil mnenja, da ne bi bilo pozitivno če bi upoštevali le etnični teritorij ter da širše so agregacije, močnejši bo teritorij.
Razvila se je zanimiva debata, v katero je posegel tudi deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je med drugim opozoril na dejstvo, da v obstoječih dokumentih glede reforme ni niti besede o Slovencih, čeprav so eden glavnih razlogov za avtonomni statut dežele, kar je nesprejemljivo. Številnih odprtih problemov so se dotaknili tudi drugi razpravljalci. Vsi pa so si bili edini v tem, da moramo Slovenci v treh pokrajinah imeti skupno strategijo. Podan je bil tudi predlog, da bi o načrtu reforme krajevnih uprav razpravljali na skupščini slovenskih izvoljenih predstavnikov.
Prva poglobitev vprašanja, ki ga je ponudila SKGZ v Špetru, se je pokazala koristna in potrebno, jasno je bilo tudi, ter je na to temo potrebno širše in temeljitejše soočanje na vseh ravneh. (NM)
(Primorski dnevnik, 8. marca 2014)