Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V Špetru posvet o teritorialnem in čezmejnem sodelovanju

17/02/2014
Špeter, 13.02.2014 - Luigia Negro, Igor Černo in Livio Semolič (NM)
Da bi pospešila teritorialno in čezmejno sodelovanje, je Evropska unija oblikovala številne programe ter jim namenila znatna finančna sredstva. Leta 2006 je določila novo orodje, ki naj bi kakovostno nadgradilo dotedanje izkušnje, to so »evropska združenja za teritorialno sodelovanje«. Gre za inštitucionalna telesa, v kolikor jih sestavljajo predstavniki krajevnih uprav z določenega obmejnega območja, imajo pa status pravne osebe s pravno sposobnostjo. EZTS se torej lahko vključijo v vse evropske programe na državni ravni, lahko pa tudi neposredno dialogirajo z Brusljem, predlagajo projekte in se potegujejo za finančna sredstva. To je seveda dragoceno danes, še bolj bo, ko bodo na naši meji ukinjeni programi za čezmejno sodelovanje.
Zamisel, da bi tudi Posočje in Benečija ustanovila svoje EZTS, se je začela oblikovati najprej v Posočju takoj zatem, ko je pobuda stekla na Goriškem med občinami Gorica, Nova Gorica in Vrtojba. Načelno so se pozitivno izrazili tudi beneški upravitelji, ki se zavedajo prednosti in potenciala tega organa, vendar se nič ne premika.
Zato je med beneškimi upravitelji vzbudila zanimanje pobuda SKGZ, ki je v četrtek, 13. februarja, organizirala v slovenskem kulturnem domu v Špetru srečanje na temo EZTS, povabila pa je kot predavatelja Livia Semoliča, sicer goriškega predsednika zveze, a tudi člana skupščine goriškega EZTS in koordinatorja ene od njegovih komisij.
SKGZ se je vedno zavzemala za čezmejno sodelovanje in ga spodbuja, je uvodoma dejala predsednica pokrajinske SKGZ Luigia Negro. V ta okvir sodi tudi informativno srečanje o EZT, saj »lahko naredimo dobre izbire, le če dobro poznamo stvari«, je zaključila predsednica.
V Evropski uniji je kakih trideset takih združenj, od katerih jih je pet v Italiji. V deželi FJK sta dve, eno zaobjema območje dežel Veneta, Koroške in naše dežele, drugo pa območje Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Vsi so le na papirju razen goriškega, ki ima za seboj največ prehojene poti in je danes operativno, saj ima tudi nekatere že izdelane projekte, recimo na zdravstvenem področju, je pojasnil Livio Semolič, ki je odgovarjal na vprašanja moderatorja večera Igorja Černa.
EZTS ni cilj, je sredstvo za oblikovanje in izvajanje razvojne politike na čezmejnem teritoriju. Za njegovo ustanovitev je torej najprej potrebna politična volja upraviteljev, ki imajo vlogo protagonistov in končno v združenju za teritorialno sodelovanje tudi inštitucionalno telo, kjer se redno srečujejo in oblikujejo skupno razvojno politiko.
Postopek za ustanovitev EZTS je dramatično preprost, je dejal Semolič, saj zahteva formalni pristop županov, sprejetje statuta, ki ga nato morata potrditi slovenska in italijanska vlada, nakar je operativen. Dejansko pa tudi na Goriškem ugotavljajo, da mimo političnih deklaracij niso tri krajevne uprave vložile niti evra v ta projekt. Edina sredstva, ki jih ima goriški EZTS, je dodal, izhajajo iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino in z njimi krijejo prevajalsko delo ter urejanje dvojezične spletne strani. Ob desetletnici padca meje s Slovenijo pa vsi grenko ugotvaljamo, da nismo nič ustvarili.
Kaj pa v Benečiji? Na četrtkovem srečanju, ki so se ga poleg županov iz Tipane in Podbonesca ter podžupana iz Špetra udeležili krajevni upravitelji iz občin Dreka, Grmek, Srednje, Sv. Lenart, Sovodnja, Špeter, Fojda in Bardo, je prišla spet na dan želja, da se EZTS ustanovi. S tem inštitucionalnim telesom, ki bi se lahko operativno naslanjalo na že obstoječo LAS, bi Benečija veliko pridobila. Pobudo za srečanje krajevnih županov pa, so predlagali, naj bi v kratkem dal komisar krajevne gorske skupnosti.
Srečanja se je udeležil tudi načelnik tolminkse upravne enote Zdravko Likar. Povedal, ja da v Posočju intenzivno delajo na tem projektu in tudi, da so sklenili, da razširijo predvideno območje, na slovenski strani do Kanala in Idrije, na italijanski pa naj bi zajeli tudi večje občine Čedad, Čenta in Trbiž, kar bi lahko razumeli tudi kot odgovor na dosedanjo pasivnost beneških upraviteljev. (NM)
(Primorski dnevnik, 16. februarja 2014)