Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V pripravi na svoj kongres, je SKGZ priredila notranji posvet

31/01/2012
NULL
V pripravi na svoj deželni kongres je Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredila celodnevni posvet, ki so se ga udeležili poleg članov Izvršnega odbora tudi predstavniki včlanjenih ustanov in organizacij. Srečanje, ki je potekalo v soboto v prostorih tržaškega Dijaškega doma Srečka Kosovela je želelo predvsem izpostaviti trenutni položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji in njene možne razvojne strategije.

Kakšno SKGZ potrebujemo in kakšno manjšinsko organiziranost želimo oblikovati v naslednjem desetletju sta bili izhodiščni vprašanji, ki sta si ju v uvodnih razmišljanjih postavila predsednik Rudi Pavšič in deželni tajnik Livio Semolič. Izredno zanimiva razprava je pokazala, da je potrebno težiti k oblikovanju nekaterih prioritetnih izbir v smer kakovostne rasti naše organizirane skupnosti ob upoštevanju raznolike stvarnosti znotraj nje.

Po obdobju velikih pričakovanj, ki so ga zaznamovali osamosvojitev Slovenije, sprejetje zaščitnega zakona in vidni koraki v sodelovanju med krovnima organizacijama, ki sta postali pomembna referenčna točka tudi v odnosu do slovenskih in italijanskih inštitucij, je sledil čas določene stagnacije, v katerem sta krovni organizaciji izgubili tisto propulzivno vlogo, ki je bila deležna velikega odobravanja v javnosti še posebej po programski konferenci in ob njunem prizadevanju v času sprejemanja zaščitnega zakona.

Danes vladata precejšnja negotovost in zmedenost, tako v širšem kontekstu kot tudi v sami manjšinski stvarnosti. Potrebno je iskati primerne pristope, zato da bo naša manjšina sposobna postati protagonist v prostoru in času, ki sta najbolj ugodna za njeno uspešnost. Potrebno je nadgraditi tudi notranjo organiziranost Zveze, ki mora zasledovati večjo razvidnost ne samo znotraj skupnosti, marveč tudi v širšem slovenskem prostoru ter v deželi FJK, je bilo poudarjeno na posvetu krovne organizacije.

SKGZ mora vlagati svoje resurze v vrednotenje in uveljavljanje slovenskega jezika in kulture, širiti krog govorcev slovenščine, si prizadevati za izvajanje zaščitnega zakona ter posvetiti posebno skrb šolski in pošolski dejavnosti in izobraževanju. Utrditi mora tudi svojo prisotnost v mestnih jedrih, predvsem v Trstu ter v to smer spodbujati tudi svoje članice.

V obširni in poglobljeni razpravi, v kateri so se udeleženci zasedanja dotaknili vprašanja vsemanjšinskih volitev, sodelovanja z drugimi komponentami v manjšini, Republiko Slovenijo, Deželo FJK in italijansko državo, je bila posebna pozornost namenjena vprašanju mladih. Zanimiva v temu pogledu so bila razmišljanja, ki so jih izpostavili mlajši udeleženci posveta. Povedali so, da je treba ciljati na kakovost in skrbeti za izobraževanje. Ne smemo pričakovati od mladih preveč in jim nalagati velike odgovornosti za vsako ceno samo zato, ker so mladi. To je namreč postalo v zadnjih časih modno geslo. Dejali so, da bolj kot mlajše je problem srednje generacije, ki je premalo prisotna v aktivnem manjšinskem življenju. Če ne bomo sposobni inovativnih pristopov tudi v našem vsakdanjem delu, bomo težko privabili generacije, ki imajo danes drugačne in sodobnemu času primernejše komunikacijske inštrumente. Dejstvo je tudi, da so šola in društva na teritoriju največji magnet za mlajše generacije.

Na sobotnem posvetu so spregovorili o zanimivih izsledkih raziskave, ki jo je po naročilu Slovenskega izobraževalnega konzorcija (SLOVIK) in SKGZ izvedla skupina mlajših univerzitetnih študentov. Mladi so se posvetili krovni orzanizaciji, njenemu ustroju in o njeni vlogi v času epohalnih sprememb.

Na posvetu je tekla beseda tudi o nekaterih spremembah znotraj same SKGZ, kot na primer o možnosti neposredne izvolitve deželnega predsednika s strani predstavnikov članic in številnih posameznikov in o spremembi imena krovne organizacije.

SKGZ bo v naslednjih mesecih pripravila tematska srečanja, ki se bodo osredotočila na strankarsko-politično, kulturno, gospodarsko, šolsko-izobraževalno, športno, medijsko in druga področja aktivnosti Slovencev v Italiji.
<> V pripravi na svoj deželni kongres je Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredila celodnevni posvet, ki so se ga udeležili poleg članov Izvršnega odbora tudi predstavniki včlanjenih ustanov in organizacij. Srečanje, ki je potekalo v soboto v prostorih tržaškega Dijaškega doma Srečka Kosovela je želelo predvsem izpostaviti trenutni položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji in njene možne razvojne strategije.

Kakšno SKGZ potrebujemo in kakšno manjšinsko organiziranost želimo oblikovati v naslednjem desetletju sta bili izhodiščni vprašanji, ki sta si ju v uvodnih razmišljanjih postavila predsednik Rudi Pavšič in deželni tajnik Livio Semolič. Izredno zanimiva razprava je pokazala, da je potrebno težiti k oblikovanju nekaterih prioritetnih izbir v smer kakovostne rasti naše organizirane skupnosti ob upoštevanju raznolike stvarnosti znotraj nje.

Po obdobju velikih pričakovanj, ki so ga zaznamovali osamosvojitev Slovenije, sprejetje zaščitnega zakona in vidni koraki v sodelovanju med krovnima organizacijama, ki sta postali pomembna referenčna točka tudi v odnosu do slovenskih in italijanskih inštitucij, je sledil čas določene stagnacije, v katerem sta krovni organizaciji izgubili tisto propulzivno vlogo, ki je bila deležna velikega odobravanja v javnosti še posebej po programski konferenci in ob njunem prizadevanju v času sprejemanja zaščitnega zakona.

Danes vladata precejšnja negotovost in zmedenost, tako v širšem kontekstu kot tudi v sami manjšinski stvarnosti. Potrebno je iskati primerne pristope, zato da bo naša manjšina sposobna postati protagonist v prostoru in času, ki sta najbolj ugodna za njeno uspešnost. Potrebno je nadgraditi tudi notranjo organiziranost Zveze, ki mora zasledovati večjo razvidnost ne samo znotraj skupnosti, marveč tudi v širšem slovenskem prostoru ter v deželi FJK, je bilo poudarjeno na posvetu krovne organizacije.

SKGZ mora vlagati svoje resurze v vrednotenje in uveljavljanje slovenskega jezika in kulture, širiti krog govorcev slovenščine, si prizadevati za izvajanje zaščitnega zakona ter posvetiti posebno skrb šolski in pošolski dejavnosti in izobraževanju. Utrditi mora tudi svojo prisotnost v mestnih jedrih, predvsem v Trstu ter v to smer spodbujati tudi svoje članice.

V obširni in poglobljeni razpravi, v kateri so se udeleženci zasedanja dotaknili vprašanja vsemanjšinskih volitev, sodelovanja z drugimi komponentami v manjšini, Republiko Slovenijo, Deželo FJK in italijansko državo, je bila posebna pozornost namenjena vprašanju mladih. Zanimiva v temu pogledu so bila razmišljanja, ki so jih izpostavili mlajši udeleženci posveta. Povedali so, da je treba ciljati na kakovost in skrbeti za izobraževanje. Ne smemo pričakovati od mladih preveč in jim nalagati velike odgovornosti za vsako ceno samo zato, ker so mladi. To je namreč postalo v zadnjih časih modno geslo. Dejali so, da bolj kot mlajše je problem srednje generacije, ki je premalo prisotna v aktivnem manjšinskem življenju. Če ne bomo sposobni inovativnih pristopov tudi v našem vsakdanjem delu, bomo težko privabili generacije, ki imajo danes drugačne in sodobnemu času primernejše komunikacijske inštrumente. Dejstvo je tudi, da so šola in društva na teritoriju največji magnet za mlajše generacije.

Na sobotnem posvetu so spregovorili o zanimivih izsledkih raziskave, ki jo je po naročilu Slovenskega izobraževalnega konzorcija (SLOVIK) in SKGZ izvedla skupina mlajših univerzitetnih študentov. Mladi so se posvetili krovni orzanizaciji, njenemu ustroju in o njeni vlogi v času epohalnih sprememb.

Na posvetu je tekla beseda tudi o nekaterih spremembah znotraj same SKGZ, kot na primer o možnosti neposredne izvolitve deželnega predsednika s strani predstavnikov članic in številnih posameznikov in o spremembi imena krovne organizacije.

SKGZ bo v naslednjih mesecih pripravila tematska srečanja, ki se bodo osredotočila na strankarsko-politično, kulturno, gospodarsko, šolsko-izobraževalno, športno, medijsko in druga področja aktivnosti Slovencev v Italiji.