Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V Rimu zasedalo vladno omizje za slovensko mnajšino

28/11/2014
Rim, 27.11.2014 - Zasedanje vladnega omizja za slovensko manjšino
Na področju financiranja iz postavk zaščitnega zakona za Slovence v Italiji (zakona št. 38 iz leta 2001) se obetajo novosti. Proračunska komisija italijanskega senata bo namreč obravnavala predlog o združitvi treh postavk, ki se nanašajo na člene zaščitnega zakona št. 8 (raba slovenskega jezika v javni upravi), št. 16 (podpora inštitucijam in dejavnostim slovenske manjšine) in št. 21 (razvoj ozemelj občin v videmski pokrajini). Gre za skupno nekaj več kot devet milijonov evrov za leto 2015, enaka vsota je predvidena tudi za leto 2016, medtem ko je za leto 2017 predvidenih le 5,9 miljona evrov. Če bo predlog sprejet, bo omenjeni denar prešel s pristojnega ministrstva na Deželo Furlanijo Julijsko krajino in ne bo več strogo vezan na posamezni člen, kot je bilo doslej, ampak ga bo deželna uprava lahko avtonomno porazdelila tudi za preostala dva člena upoštevajoč potrebe, pri čemer se bo posvetovala s paritetnim odborom za vprašanja slovenske manjšine in deželno komisijo za Slovence.
O tem je bil govor na včerajšnjem zasedanju omizja za slovensko manjšino, ki je potekalo v Rimu na sedežu notranjega ministrstva pod vodstvom podministra Filippa Bubbica ter ob prisotnosti funkcionarjev pristojnih ministrstev, tržaške prefektinje Francesce Adelaide Garufi, deželnega odbornika za kulturo Giannija Torrentija, predsednice paritetnega odbora Ksenije Dobrila, predsednikov krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Draga Štoke, predsednika družbe Dzp-Prae Bojana Brezigarja ter goriškega predsednika SKGZ in sodelavca poslanke Tamare Blažina Livia Semoliča. Prav slednji je poročal o najnovejših informacijah v zvezi s predlogom, ki vnaša novosti na področju koriščenja postavk iz zaščitnega zakona in ga je pripravila poslanka Tamara Blažina v sodelovanju s člani proračunske komisije poslanske zbornice in funkcionarji ministrstva za finance ob podpori podministra Enrica Moranda in podtajnika Pierpaola Barette. Pri tem je Semolič tudi opozoril na potrebo, da se tudi postavka za leto 2017, ki predvideva le slabih šest milijonov evrov, zviša na dobrih devet milijonov, pri čemer je Bubbico zagotovil, da bo s tem v zvezi prišlo jasno sporočilo vladi.
Poleg tega je bil na včerajšnjem zasedanju govor tudi o vprašanju glasbenega šolstva oz. ustanovitvi avtonomne sekcije pri tržaškem konservatoriju Tartini, kjer mora ministrstvo za šolstvo pripraviti zadeven predlog, dalje o vprašanju ureditve bivšega fašističnega taborišča v Viscu (o obeh vprašanjih je poročala tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi), pedagoški svetovalki za slovenske šole, vprašanju osebja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK (na to je opozorila predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila) ter o pravkar sprejeti reformi krajevnih uprav, kjer je deželni odbornik Torrenti poročal, da so z vključitvijo popravkov zagotovili posebno pozornost do slovenske manjšine. Predsednik SSO Štoka, ki je Bubbicu izročil tudi dokument s tem v zvezi, pa je bil drugačnega mnenja. Po njegovem mnenju reforma ukinja pristojnosti županov in izničuje njihovo vlogo, dalje se dotika tudi mednarodnih sporazumov, kot so osimski in londonski sporazum, pri čemer se je treba vprašati, ali bo jutri isto začela delati Slovenija z italijansko manjšino. V svojem odgovoru je podtajnik Bubbico dejal, da si bo prizadeval, da bo v nadaljnjih postopkih prišlo še do dodatnega izboljšanja reforme.
Semolič je tudi opozoril na problematiko snujoče se nove volilne zakonodaje, kjer je treba upoštevati 26. člen zaščitnega zakona o olajšanem zastopstvu za Slovence, pri čemer bi lahko sedež zagotovili v prenovljenem senatu, po drugi strani pa bi za poslansko zbornico zarisali okrožje, ki bi obsegalo 32 občin, ki so vključene v območje izvajanja zaščitnega zakona.
Glede vprašanja volilne zakonodaje je Bubbico med drugim dejal, da ga je na to opozoril slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, ki je podministra opozoril tudi na problematiko Primorskega dnevnika. Glede slednje na včerajšnjem zasedanju, kjer je o tem govoril predsednik družbe Dzp-Prae Brezigar, ni bilo velikih novosti in prihodnost predstavlja veliko neznanko spričo znatnega krčenja sredstev iz sklada za založništvo, do premikov pa prihaja le na besedni ravni z zagotavljanjem zanimanja. V zvezi s tem namreč še ni znano, koliko bi dnevnik dobil pri porazdelitvi sredstev med časopisi, za zdaj je bila le napovedana akontacija za leto 2013. Če bo res obveljalo 50-odstotno krčenje sredstev, tega časopis ne bi zmogel prestati, je opozoril Brezigar. (iž)
(Primorski dnevnik, 28. novembra 2014)