Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V soboto odprtje Slovenskega multimedialnega okna (SMO) v Špetru

12/12/2013
Slovensko multimedialno okno
Osem multimedijskih in interaktivnih inštalacij, preko katerih bodo lahko obiskovalci spoznali kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva. Atlas, Kulturne krajine, Govoreča knjižnica, Ilustrirana zgodovina, Glasbena krajina, Spomini iz besed, Arhiv zvokov in Zvočne razglednice so postaje Slovenskega multimedialnega okna (SMO), posebnega sodobnega in inovativnega tematskega ter pokrajinskega muzeja, ki je nastal v Špetru v okviru strateškega projekta JezikLingua in ima pokroviteljstvo predsednika Republike Italije Giorgia Napolitana.
SMO je financiran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, prispevek za ureditev prostorov, v katerem je muzej zadobil svojo dokončno obliko, pa je zagotovil Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesna otvoritev slovenskega multimedialnega okna bo v soboto, ob 11. uri, v Špetru, in se je bosta med drugimi udeležila tudi podminister italijanske vlade Filippo Bubbico in svetovalec slovenskega predsednika republike Boštjan Žekš, posebna predstavitev za medije pa je bila že v ponedeljek.
O muzeju, njegovem pomenu, o tem, kako je nastajal in o samem projektu JezikLingua so na predstavitvi spregovorili predsednica Inštituta za slovensko kulturo ter Ciljnega začasnega združenja JezikLingua, ki je vodilni partner projekta, Bruna Dorbolò, project manager Ivo Corva in arhitektka Donatella Ruttar, ki je Slovensko multimedialno okno tudi zasnovala, načrtovala in koordinirala delo številnih sodelavcev. Po njihovi zaslugi je nastal prostor, kjer se združujejo avdio in video posnetki, pripovedovanja in spomini ljudi, knjige, in še marsikaj, obiskovalci pa bodo z interaktivnim pristopom lahko spoznali kraje, toponime in njihovo zgodovino s celotnega ozemlja, kjer je naseljena naša narodna skupnost, kulturne posebnosti pa tudi geografske značilnosti in privlačnosti, literaturo, glasbo, narečja in še marsikaj drugega.
Ob vhodu v muzej se obiskovalci takoj zaustavijo pri Atlasu: gre za interaktivni zemljevid v obliki velike stenske projekcije, popotovanje po njem pa omogoča ekran na dotik. Sledi postaja Kulturne krajine. To je video inštalacija s tremi ekrani, ki preko video in avdio posnetkov ter pripovedovanja predstavlja sedem kulturnih krajin na območju od Trbiža do Trsta. Da bo obiskovalcu bolj udobno in se bo lahko sproščeno predal poslušanji in gledanju vsebin pa so pred inštalacijo postavljeni tudi sedeži posebne oblike. Nato je na vrsti Govoreča knjižnica, kjer lahko vsak vzame s polic knjigo, jo položi na posebno mizo/ekran in takoj se na ekranu prikaže avtor, ki predstavi sam sebe in svoje delo. Ilustrirana zgodovina je inštalacija, ki vsebuje dve pripovedi : Jezik v času, ki preko ilustracij omogoči gledalcu, da spozna zgodovino slovenskega jezika, in Zgodovina Nadiških dolin. Glasbena krajina je velik radio s premičnim gumbom, ki omogoča poslušanje glasbe, ki je značilna za sedem krajin, na posebnih malih ekrančkih pa se vidijo posnetki, ki so z njimi povezani. Spomini iz besed je postaja , na kateri se slišijo različna krajevna narečja, Arhiv zvokov pa vsebuje vse zvočne posnetke muzeja in je torej pravzaprav katalog zbranega zvočnega gradiva, ki ga je mogoče seveda s slušalkami tudi poslušati. Zadnja etapa v muzeju so Zvočne razglednice, ki predstavljajo prostor tako, kot ga zaznavamo vsak dan, torej z zvoki in šumi, ki so zanj značilni.
Slovensko multimedialno okno bo na začetku mogoče obiskati samo po predhodni najavi, glede na to, kako je zasnovan muzej, pa je nedvomno izredno primeren tudi za šole.
(Novi Matajur, 11. decembra 2013)