Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V Trstu zasedal Izvršni odbor SKGZ

28/10/2014
Člani Izvršnega odbora SKGZ s predstavniki članic
Pri reformi krajevnih uprav je potrebno znotraj slovenske narodne skupnosti poiskati skupni jezik in dogovorjeno zagovarjati potrebne korekture k predlogu zakonskega besedila. To je mnenje Izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki ga bo predsednik Rudi Pavšič v imenu krovne organizacije iznesel na avdiciji v 5. deželni komisiji. Izvršni odbor SKGZ se zato pridružuje stališčem, ki jih o tem tako pomembnem argumentu imajo slovenski župani in občinski izvoljeni predstavniki. Slovenci v Italiji moramo sprejeti reforme v krajevnih upravah, a pod pogojem, da te spremembe ne oškodujejo avtonomije in specifičnosti tistih območij, v katerih je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost.
V zakonskem besedilu ni omenjeno vprašanje slovenske prisotnosti in niso upoštevane zaščitne normative, zato je treba besedilo dopolniti in izpostaviti zlasti tista zakonska določila, ki bodo jamčila rabo slovenščine v javni upravi in dvojezično poslovanje. SKGZ je mnenja, da lahko reformo krajevnih uprav uskladimo s potrebami slovenske narodne skupnosti, ne moremo pa odstopati od določil, ki so že zapisana v državnih zakonih, mednarodnih dokumentih in predvsem v zaščitnem zakonu.
Pomembno bi bilo, da bi nastajajoči dokument slovenskih županov podprli tudi drugi dejavniki znotraj slovenske narodne skupnosti, saj bi to zagotavljalo večjo možnost uspešnega dogovarjanja z deželno vlado oz. skupščino.
Vodstvo Skgz se je pred sejo Izvršnega odbora sestalo z zastopniki vseh članic Zveze, ki so vključene v seznam primarnih organizacij na Deželi, da bi jim predstavili novosti glede financiranja manjšine na osnovi določil zaščitnega zakona 38/01 za leto 2015. Srečanja so se udeležili predstavniki dijaških domov Miha Samsa in Gorazd Pučnik iz Trsta in Kristina Knez iz Gorice, Glasbene matice Nataša Paulin in Milena Padovan, Inštituta za slovensko kulturo Jole Namor, Kinoateljeja Aleš Doktorič in Martina Humar, Kulturnega doma Gorica Igor Komel, Slorija Devan Jagodic, ZSKD Igor Tuta, ZSŠDI Ivan Peterlin, Novega Matajurja Miha Obit, ZTT Ace Mermolja. Vsi prisotni so načeloma podprli napovedane reformne izbire deželnega odbornika Torrentija, ki naj bi jih Deželna posvetovalna komisija obravnavala v naslednjem letu in bi stopile v veljavo v letu 2016. V letu 2015 pa bo vsekakor prišlo do pomembne novosti, saj bodo športna in kulturne zveze prejele in nato razdelile tudi sredstva, ki so jih doslej dobivala njihova včlanjena društva neposredno. To bo prav gotovo dodatno utrdilo povezovalno vlogo zvez ter jim omogočilo boljše skupno načrtovanje in dogovarjanje. Predstavniki Skgz-eja bodo stališča članic iznesli na naslednji seji Deželne posvetovalne komisije, ki bo v četrtek popoldne v Trstu.