Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V Trstu zasedali Deželni in Pokrajinski sveti SKGZ

06/02/2013
Trst, 04.02.2013 - Člani Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ
Slovenska kulturno-gospodarska zveza si prizadeva, da bi hud finančni krč številnih organizacij in ustanov prebrodili tudi s pomočjo Republike Slovenije in brez obotavljanja pristojnih rimskih in deželnih sredin, da bi prišla finančna sredstva iz zaščitnega zakona že v prvih mesecih leta med uporabnike, kot je bilo obljubljeno na zadnji seji rimskega vladnega omizja. Na potezi so sedaj funkcionarji državne in deželne vlade.
O teh vprašanjih je stekla poglobljena razprava na seji Deželnega sveta SKGZ, ki je bila v Trstu in na kateri je predsednik Rudi Pavšič v uvodnem poročilu izpostavil zdajšnje stanje v manjšini, obelodanil priprave na prihajajoče parlamentarne in deželne volitve ter se posebej zaustavil pri predlogu o vsemanjšinskih volitvah za sestavo novega manjšinskega vodstva.
Manjšinske organizacije so leto 2012 sklenile s finančnim primanjkljajem v višini 1,3 milijona evrov. Če k temu dodamo še izredno hude zaplete pri izplačevanju prispevkov Primorskemu dnevniku in Novemu Matajurju v zadnjem triletju iz zakona za tisk, potem primanjkljaj presega 5 milijonov evrov.
Nastalo stanje je spravilo vse osrednje organizacije in ustanove predvsem tiste, ki imajo zaposlene v nemogoč položaj, zaradi česar se dopolnilne blagajne vrstijo kot na tekočem traku ob vidnem zastoju dejavnosti in načrtovanih pobud. Slika pa se bo še dodatno poslabšala, če ne bo v naslednjih tednih prišlo v manjšino nekaj nove likvidnosti. Od tu predlog, da bi Slovenija anticipirala prispevke, ki jih letos namerava dodeliti manjšini, Rim pa naj čimprej razdeli načrtovana sredstva in naj ne čaka na zaključek leta kot lani.
Predsednik Pavšič je kritično podčrtal zadržanje Dežele FJK, ki v teh dneh praznuje svojo 50-letnico avtonomije. Slovenci res nimamo kakih posebnih razlogov za praznovanje, saj se je zdajšnja vladna ekipa mačehovsko obnašala do naše manjšine, ki je sredi velike finančne krize. Nič ni storila, da bi pomagala ublažiti lanskoletni primanjkljaj in nič ni dala v sklad, kot to predvideva deželni zaščitni zakon. Za Deželo FJK smo Slovenci očitno nevidni in nezanimivi, četudi naša prisotnost zagotavlja njeno avtonomijo in višje finančne rimske prispevke.
SKGZ je prepričana, da sedanje razmere v manjšini zahtevajo resen razmislek o celovitem notranjem preustroju organiziranosti, zato da se postavi nova osnova za kakovosten preskok naše narodne skupnosti. Predolga statičnost v manjšini omejuje veliko pozitivne energije, ki jo manjšina ima v prostoru, ki postaja vse bolj zanimiv in perspektiven.
Ena od potrebnih reform zadeva vodstvo manjšine, ki naj bo sposobno načrtovati in odločati. Brez takega telesa bo manjšina v stalnem stopicanju na mestu, nemočna za tiste korake, ki so potrebni in v interesu vseh. SKGZ si zato prizadeva za demokratične in vsemanjšinske volitve, ki naj se udejanjijo v okviru Dežele FJK in ki naj določijo ekipo, ki bo sposobna čim bolje uresničevati zaščitne in druge zakonske norme v zvezi z našo skupnostjo, katero naj predstavlja v institucionalnih stikih tako v Italiji, Sloveniji in v Evropi.




V daljši razpravi, ki je sledila predsedniškemu poročilu, je bila izražena podpora volitvam v manjšini. Zaradi tega bo vodstvo svoj predlog predstavilo tudi drugim manjšinskim komponentam v želji, da se ustvari čim širša sinteza, ki naj se udejanji ob nastanku nove deželne skupščine. Volitve v manjšini, so prepričani v SKGZ, bodo ustvarile pogoj za novo, bolj demokratično medmanjšinsko povezovanje in dogovarjanje ter za jasnejše odločanje o različnih opredelitvah, ki gredo od zagovornikov reformističnih pogledov do drugih, ki se zavzemajo za konservativnejši pristop.
Povolilno obdobje bo čas, da se novim sogovornikom v Rimu (v okviru vladnega manjšinskega omizja) in na Deželi predstavi nekaj prioritet, ki zadevajo sistemsko financiranje, možnost odpiranja dvojezičnih šol v Benečiji, olajšano zastopstvo v parlamentu ter novi zakon za slovensko šolstvo.