Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Včeraj se je sestala deželna posvetovalna komisija za Slovence

12/11/2013
Trst, 11.11.2013 - Člani deželne posvetovalne komisije
Včerajšnja seja deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino je bila zadnja v tej sestavi (komisija bo v kratkem obnovljena), prva po volitvah in torej z novim odbornikom Giannijem Torrentijem. »Vrata deželne uprave so vam na stežaj odprta, Slovenci pa izkažite pogum za dogovarjanje o novi porazdelitvi javnih prispevkov, ker je sedanji sistem dotrajan in ne odgovarja več potrebam tako manjšine, kot deželne skupnosti, katere sestavni del so Slovenci,« je dejal odbornik.
Da ne bi ostalo vse pri proglasih in lepih besedah Dežela predlaga, da bi polovico državnih prispevkov (o deželnih, ki so zelo skromni, Torrenti ni govoril) namenili ustanovam, polovico pa njihovim projektom. Za takšno revolucijo, kot jo je imenoval odbornik, bi se lahko odločili že v prihodnjem letu, upoštevajoč dejstvo, da je Rim na srečo ohranil višino dosedanjih podpor. S takšnim novim sistemom financiranja bi razbremenili tudi pristojne deželne urade, ki porabijo veliko časa in energij za birokratska opravila in se posledično ne morejo ukvarjati z razvojnimi projekti.
Odbornik (njegov dedek je bil Potočnik, je pojasnil), ki velja za pragmatika, je bil še bolj natančen. Če se bo uveljavilo t.i. mobilno financiranje, bosta lahko Dežela in manjšina bolje in hitreje kos kriznim situacijam. Navedel je primer Slovenskega stalnega gledališča, ki je premostilo hudo finančno krizo s pomočjo usklajenih korakov državne in deželne administracije ter slovenske manjšine. Primer SSG je po svoje poučen, treba je biti pripravljeni na podobne krizne situacije, čeprav si jih nihče ne želi. Ko govorimo o potrebi združevanja v sklopu slovenske manjšine, bi lahko pričeli pri odpravi »dvojnikov« na založniškem področju. Slovenske založbe v Furlaniji-Julijski krajini so vse visoko kvalitetne, njihova dejavnost pa je še kar razpršena, je dodal še Torrenti.
Praksa razpršenih finančnih prispevkov se je po mnenju deželnega odbornika izkazala za nekoristno, v marsičem celo za škodljivo. Nanašal se je na prispevke t.i. manjšim društvom in organizacijam (najvišji prispevek znaša 3 tisoč evrov, dobitnikov pa je skupaj 170), ki bi jih bilo koristneje uskladiti s krovnimi kulturnimi zvezami, ki poznajo razmere na teritoriju in bi lahko one delila javne prispevke. Izjema je mogoče le Benečija, ki se sooča s posebno situacijo in kjer je tudi prispevek tisoč evrov za društvo lahko življenjskega pomena.
Torrenti se zaveda, da bodo kakršne koli spremembe in novosti povzročile zamere in razočaranja v slovenskih ustanovah, nekje pa bo treba vendarle začeti, čeprav ta začetek ne bo ravno enostaven. »Dežela noče nikogar ponižati ali izključiti, spoštuje vse, ki si prizadevajo za rast slovenske skupnosti, začenši s tistimi, ki to delajo prostovoljno,« je povedal še odbornik.
S.T.

<> Deželni odbornik Gianni Torrenti je s svojimi še kar radikalnimi predlogi »podal« žogico slovenski manjšini. Na včerajšnji seji posvetovalne komisije sta njegova stališča komentirala predsednika Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Drago Štoka in Rudi Pavšič.
Štoka soglaša z odbornikovo skrbjo za prihodnost, pri tem pa po njegovi oceni ne gre prezreti sedanje stvarnosti in zgodovinskih razlogov zanjo. SSO podpira reformno politiko, ki jo predlaga deželni odbor, reforma pa se mora izvajati v sodelovanju z manjšino in tudi ne s prenaglimi koraki. Treba bo preprečiti, da bi bil pri tem kdo izključen ali zapostavljen. Prav je, da se financira posamezne projekte, a ne v škodo redne dejavnosti ustanov. Štoka nima nič proti, da bi združili nekatere založniške hiše, tudi pri tem pa je treba biti previdni. SSO zelo ceni Torrentijevo namero, da bo osebno predsedoval posvetovalni komisiji, medtem ko je njegov predhodnik De Anna to prepuščal funkcionarjem.
Odbornik je še kar prepričal predsednika SKGZ, po katerem bi lahko za začetek 75 odst. javnih prispevkov namenili ustanovam, preostali del pa projektom. Torrenti predlaga pol in pol, medtem ko je Pavšič mnenja, da je treba tudi korenito znižati število t.i. primarnih ustanov, ki po ustaljenem sistemu redno dobivajo prispevke iz Rima. Trenutno je teh organizaciji 21, predsednik SKGZ meni, da bi jih bilo lahko le šest oziroma največ sedem.
Pavšič ocenjuje, da je naš sistem financiranja vse bolj podoben negibni birokratski državni strukturi, kar bremeni razvoj Slovencev v Italiji. Kljub temu naša manjšina finančno gledano ni privilegirana skupnost, kot namigujejo nekateri, saj se je vrednost prispevkov v zadnjih letih zmanjšala za okoli 30 odstotkov. SKGZ vsekakor verjame v dialog z Deželo in obenem v dialog znotraj manjšine.
Posvetovalna komisija je vzela na znanje, da pristojne deželne službe niso izdale povoljnega mnenja za uvrstitev novih organizacij na seznam primarnih ustanov slovenske manjšine. Dežela je zavrnila prošnje Sklada Mitja Čuk, Združenja cerkvenih pevskih zborov, Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik), športnega združenja Bor, društva Groupe Space Globe Mitteleuropa in združenja RaT Sloga PromoSKulturE. Mnenje komisije je za Deželo obvezno, ne pa obvezujoče, tako da bo zadnja beseda pripadala deželni vladi, ki se za prihodnje leto nagiba k potrditvi sedanjega seznama 21 primarnih ustanov.
(Primorski dnevnik, 12. novembra 2013)