Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Včeraj zasedalo vladno omizje

19/12/2012
Rim, 18.12.2012 - Drugo zasednja vladnega omizja za slovenska vprašanja
Včerajšnja druga seja vladnega institucionalnega omizja za slovensko manjšino je imela na dnevnem redu finančne težave slovenskih ustanov, stanje slovenskega šolstva v Italiji in reformo volilnega sistema, ki je v tej zakonodajni dobi sicer ne bo. Najbolj konkretno je tekla beseda o financah, ki je bila glavna tema tudi na septembrski umestitveni seji omizja.
Zastopnica finančnega ministrstva je pokazala pripravljenost na sprostitev okoli šest milijonov evrov t.i. zaostankov iz obdobja 2011-2012, ki pa zadevajo le osmi člen zaščitnega zakona (raba slovenskega jezika v javni upravi). Ministrstvo v teh razmerah ne more in ne sme spremeniti namembnosti teh finančnih sredstev, je podčrtala funkcionarka.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij podpirata predlog senatorke Tamare Blažine (na omizju ga je predstavil Livio Semolič) o poenotenju in hitrejšem izplačilu vseh prispevkov iz zaščitnega zakona. Poleg omenjenega osmega člena zakona 38 iz leta 2001 gre še za člen 21 (videmska pokrajina), zlasti pa za člen 16 (kulturne ustanove). Država namreč kolikor toliko redno izplačuje prispevke za Benečijo in za javne uprave, ki slonijo na projektih, močno zamuja pa pri financiranju kulturnih ustanov, ki imajo redne in torej predvidene proračunske stroške. To je veliko protislovje, ki ga hoče amandma slovenske senatorke premostiti, tudi z obvezo Deželi FJK, da mora do konca marca izplačati prispevke t.i. primarnim ustanovam. Vodja omizja, vladni podtajnik Ruperto, podpira ta predlog, ki ga bo posredoval pristojnim vladnim organom; o dopolnilu senatorke Blažine se bo najbrž ukvarjal novoizvoljeni parlament, ker v sedanjem za to ne bo časa. Pač pa Ruperto ni dal nobenih zagotovil o kritju proračunske »luknje«, ki je nastala s prispevki za letošnje leto.
SSO je na omizju zastopal predsednik Drago Štoka, SKGZ ob odsotnosti predsednika Rudija Pavšiča pa Semolič, ki je kot izvedenec SKGZ sodeloval v razpravi o šolstvu, skupaj s Petrom Močnikom, ki so ga na notranje ministrstvo povabili na predlog SSO. Precej nelagodja v treh komponentah manjšinskega predstavništva (SKGZ, Demokratska stranka in levica) je povzročila prisotnost v Rimu deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina, ki je kot edini izvedenec na predlog SSO brez dogovora v predstavništvu sodeloval v soočenju o novi volilni zakonodaji, na katero bo treba sicer - kot rečeno - še počakati. Paritetni odbor je zastopala predsednica Jole Namor, deželno upravo pa funkcionarja odborništva za jezikovne skupnosti Giuseppe Napoli in Pavel Slamič.
Zastopniki Slovencev so apelirali na Ruperta in na zastopnike ministrstev, naj opozorijo pristojne na nerešene hude finančne težave Primorskega dnevnika ter na probleme, ki so nastali s konvencijo za Radio Trst A in za slovensko televizijo RAI. Soočenje o šolstvu je bilo bolj formalne narave, tudi zato, ker na seji žal ni bilo predstavnikov šolskega ministrstva, pač pa le deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame in odgovorni za slovenske šole v Furlaniji-Julijski krajini Tomaž Simčič, s katerima se lahko Slovenci srečajo tudi v Trstu ali Gorici. Podtajnik Ruperto bo tretjo sejo omizja sklical menda januarja in to ravno med kampanjo za februarske predčasne parlamentarne volitve.
Novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar je v imenu uslužbencev slovenskih ustanov pred zasedanjem seznanila vladnega podtajnika Ruperta s finančno stisko slovenskih organizacij. Izročila mu je dokument, ki opisuje najbolj pereča krizna žarišča. Ruperto bo stališča in zahteve zaposlenih v slovenskih ustanovah posredoval notranji ministrici Anni Marii Cancellieri. Krajše srečanje z Rupertom je omogočil funkcionar na notranjem ministrstvu Domenico Morelli, sicer član paritetnega odbora za slovensko manjšino in nekdanji predsednik italijanskega združenja jezikovnih in narodnih manjšin Confemili.
(Primorski dnevnik, 19. decembra 2012)