Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Voden ogled razstave Memorabilia s Frankom Vecchietom

25/02/2014
Trst, 23.02.2014 - Voden obisk razstave Memorabilia s Frankom Vecchietom (fotodamj@n)
Razstava Memorabilia je velika skrinja spominov, predmetov in vizij, ki jih Franko Vecchiet z različnimi umetniškimi podobami in tehnikami podaja publiki; dela, ki izhajajo iz umetnikove intimnosti, pa ne ponazarjajo le njegove osebne izkušnje: v njih se lahko prepoznavata tudi narodna skupnost Slovencev v Italiji in mesto Trst.
V nedeljo se je v tržaškem muzeju Revoltella na vodenem ogledu Vecchietove razstave Memorabilia zbralo okrog devetdeset ljudi; ogled sta v dveh skupinah vodila kustosinja razstave Giulia Giorgi ter sam Vecchiet. Dogodek spada v niz kulturnih dnevov »Kultura ponovno v središču«, ki jih v februarju prirejata Slovenski klub in Gruppo - Skupina 85.
»Umetnost je nekaj, ki more sloneti na stiku in na odnosih z ljudmi ter na izkušnji, ki jo umetnik predela in poda naprej«, je Franko Vecchiet označil pojem umetnosti, na katero gleda kot nekaj zelo širokega: »Tega me je naučil Černigoj, ki me ni učil le tehnike, bil je moj učitelj življenja. Z njim sem razumel, da se umetnost spreminja in da lahko nanjo gledamo iz različnih zornih kotov; naučil me je, da moram gledati daleč okrog sebe in tako sem šel v Urbino, Ljubljano, po Evropi in v ZDA, kjer sem spoznaval umetnost in umetnike.«
Za umetnikom, ki je imel tako velik zgled, kakor je bil lahko Černigoj, in hkrati možnost, da spozna evropsko umetniško razsežnost, se skriva nešteto anekdot in pripetljajev, s katerimi se lahko ponašajo le take vrste osebe. Tako smo izvedeli, da je Vecchiet v mladih letih razstavljal skupaj s Černigojem v Vidmu, kjer je bolj izkušen in skoraj trikrat starejši Černigoj, ustavljal po cesti mlada dekleta, da jih povabi na razstavo, kjer je potem mladega Vecchieta res čakalo presenečenje: cela skupina mladih deklet! »Takrat sem spoznal, da umetnost potrebuje stik z ljudmi.«
Razstava Memorabilia je razdeljena v več sklopov. Inštalacije »Si-mi-la-re« predstavljajo predvsem pripadnost neki skupnosti, ki na nek način ni več popolna. Umetnikov suknjič, ki visi na kovinski inštalaciji, pa prav tako predstavlja njegov dom, ki mu nekaj manjka. To praznino prikazujejo inštalacije na stenah, ki so nastale ob zaprtju pomembnih ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji: za umetnika je bilo najbolj boleče zaprtje galerije Tržaške knjigarne, ki jo je tudi sam vodil.
Razstavna sklopa Podi in Coal sta posvečena grafiki. Prvi je nastal, ko so na univerzah v Parizu, Benetkah in šoli Nordio v Trstu prenavljali učilnice in je umetnik shranil linolej, na katerem so pustili za sabo sledi razni študentje, profesorji, mize in stoli. Drugi, črno-bel cikel Coal pa je nastal v ZDA, kjer je umetnika navdihnila pokrajina s kopi premoga.
»Imam tudi svoj muzej letal. To je virtualni muzej, ki ga lahko kadarkoli potegnem iz škatel, ki so spravljene pod mojo posteljo. Sem pa vseeno ravnatelj tega muzeja.« Sklop z naslovom MPA je »šala iz obupa«, ki je nastala kot spomin na letala, ki so iz Aviana letela bombardirati Jugoslavijo in ponoči zbujala umetnika. Tako je povabil prijatelje, naj vsak naredi majhno papirnato letalo.
Obsežen del razstave je namenjen tisku: od sklopa Totemov, ki nas popeljejo skozi zgodovino tiska in Dnevnikov, ki nam orišejo umetnikovo pot skozi vsakdan, ki se iz leta v leto, iz obdobje v obdobje spreminja, vse do svinčenih knjig. Zanimivo je manjše delo, sestavljeno iz črk besede revolucija, od katere ostanejo samo črke besede »love«: »Revolucije ne znamo narediti, ljubezen pa vedno ostane.«
Pomemben del razstave so tudi izdelki iz soli, ki pričajo o umetnikovi izkušnji, ko je delal v sečoveljskih solinah.
»Ideja vsega je to, da naj s sodobno umetnostjo ustvarimo novo podobo umetnosti in s tem novo podobo sveta, tesno povezano z etiko, estetiko in umetnostjo samo«, je umetnik zaključil svoj voden ogled.
Barbara Ferluga
(Primorski dnevnik, 25. februarja 2014)