Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Vpisovanja: najpomembnejši trenutek za slovensko šolo

14/02/2014
Livio Semolič
Po številnih prazničnih pobudah ob dnevu slovenske kulture bi bilo vredno v tem času posvetiti nekaj več pozornosti najpomembnejšemu trenutku v letu za slovensko narodno skupnost v Italiji: obdobju vpisovanja na slovenske šole.
To je čas, ko odločamo o prihodnosti in perspektivah naše skupnosti, ob čisto konkretno številčni opredelitvi naše stvarnosti. Le kje naj se oblikuje jedro slovenske prisotnosti v Italiji, kje naj se gradi osnovno ozaveščanje, poznavanje jezika in splošno izobraževanje v slovenskem jeziku, če ne v slovenski šoli? Če bi lahko ocenil splošno občutljivost in zavest do tega pomembnega izziva, ki ga naša skupnost doživlja prav v tem času, bi verjetno iznesel dokaj mlačno podobo vsesplošnega manjšinskega sveta do tega bistvenega vprašanja, vključno s sporočilnostjo naših šolskih sredin. Seveda upam, da so moji občutki zamegljeni in da v resnici vse poteka v najboljšem redu, kar bi pomenilo, da bodo vpisi v slovenske šole spodbudni in da bodo še enkrat potrdili privlačnost naše ponudbe.
Moje upanje je usmerjeno predvsem v zanimanje do naših višjih srednjih šol, kjer, žal, do danes nismo še uspeli koristiti pozitivnega, več kot desetletnega trenda, ki je zajel osnovnošolsko populacijo. Že pred leti smo na Goriškem s premišljeno in perspektivno potezo izbrali pot vertikalizacije in s tem nekako vnaprej utrdili prehod med osnovno in nižjo srednjo šolo ter tako že vnaprej omilili možen osip ravno na tem prehodu. Mimo tega zgolj formalnega postopka, pa je tista poteza tudi de facto bolj in bolje povezala dve stopnji šol in utrdila vsebinsko navezo med samim učnim kadrom v smislu boljše in koordinirane učne kontinuitete.
Take ali podobne pravno-formalne naveze seveda ni med nižjo in višjo srednjo šolo, čeprav obstaja ti. desetletno osnovno šolanje in zato bi bilo potrebno prav temu prehodu posvetiti največjo možno pozornost. Saj drugače tvegamo veliko ohromitev intelektualnega potenciala naše šolske populacije. Podatki zadnjih let niso bili v tem smislu prav nič spodbudni, zato upam, da so nas pretekle izkušnje marsikaj naučile in posledično dale pravi navdih za primerno ukrepanje.
Tu seveda pridejo v poštev številni faktorji in marsikatera spremenljivka: od najbolj banalne marketinške poteze do kakovostne ponudbe, od primerne komunikacije, občasnih inovativnih oprijemov, vse do vedno koristnih dobrih praks, ki jih lahko pridobimo, če se ozremo naokrog. Predvsem pa je pomemben »dober glas« sedanjih uporabnikov slovenskih šol v Italiji, kjer lahko izstopa odličnost naših višješolskih profesorjev ob idealno maloštevilnih razredih, kjer je pouk zares lahko individualno nastrojen, ali pa lahko tudi nasprotno, kritična ocena. Vse to seveda mimo posameznih negativnih izjem, ki jih lahko najdemo tako med starši, učenci ali pa tudi med samimi profesorji: to je pač predvideni statistični podatek. Splošna ocena in splošna slika - tukaj seveda ne bom šel v podrobnosti - je čisti odraz nekega globalnega stanja, nekega boljšega ali slabšega počutja, neke večje ali manjše življenjskosti določene šolske sredine. In seveda privlačnosti, kar ne pomeni nekaj enostavnega, pač pa nekaj zanimivega in spodbudnega.
Danes ne bi vedel, koliko vse te pozitivne energije izžareva iz naših šol. Upam, da čimveč in da se ta pozitivna energija prenaša na vse tiste starše in učence, ki se bodo v tem mesecu odločali o vpisu na višje šole, saj katerikoli učenec slovenske nižje srednje šole, ki opusti svojo izobraževalno pot v slovenskem jeziku, pomeni za vse nas manjši ali večji poraz. Manjši, če mu nismo uspeli nuditi nove ali izbrane višješolske smeri v slovenskem jeziku, velik pa, v kolikor ga je pritegnila italijanska šola, kljub temu da je morda imel isto smer na izbiro tudi v slovenskem jeziku.