Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Vse hujše težave slovenskih ustanov

30/01/2013
.
Deželno vodstvo SKGZ, ki se je danes sestalo v Trstu, je največjo pozornost posvetilo nerešeni finančni krizi največjih manjšinskih ustanov (NŠK, Glasbena matica, SSG, ZSKD, SCGV Emil Komel) ter posameznih kulturnih, vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih realnosti. Skrb največjih ustanov predstavljajo zaposleni, ki so že več mesecev pod velikim pritiskom, kar kaže tudi oblikovanje koordinacije uslužbencev in številne pobude s tem v zvezi. V tem zadnjem času žal ni prišlo do nobenih pozitivnih premikov in finančni primankljaj iz leta 2012 vedno bolj pogojuje delovanje naših ustanov. Stanje bi se lahko še bolj zaostrilo, v kolikor bi naše organizacije ne dobile prepotrebnih finančnih sredstev v dogledno kratkem času. To seveda velja tako za sredstva iz Slovenije kot tudi za tiste iz Italije.

Glede Slovenije se moramo vsi potruditi, da bi v najkrajšem času prejeli določen predujem na prispevke s strani Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kar se tiče financiranja iz zakona 38/2001 pa bomo jutri, 31. januarja, na zasedanju deželne komisije ponovno pozvali predstavnike deželne uprave, naj skupaj s pristojnimi funkcionarji na Ministrstvu za finance v Rimu čimprej rešijo vprašanje. To je bilo med drugim dogovorjeno tudi na zadnjem zasedanju vladnega omizja, kjer so se vsi strinjali, da je možno nakazati sredstva za leto 2013 že v prvih mesecih tekočega leta in da bodo v tem smislu poiskali vse možne poti.

Če finančni prilivi ne bodo prišli v najkrajšem času vsaj z ene strani, bodo večje organizacije v še hujših težavah, saj poleg plač zaposlenim ne bodo imele likvidnosti niti za socialne dajatve in davke. To bi lahko privedlo do dodatnih stroškov za kazni, pasivne obresti, idr. Scenarij je torej izredno resen.

Iz teh razlogov je pričakovati, da bo deželna komisija na jutrišnjem zasedanju dobila primerno ravnovesje med raznimi pričakovanji in potrebami in da bo posvetila največjo pozornost prioritetnim problematikam.

Vodstvo SKGZ je na seji obravnavalo tudi vprašanje financiranja Primorskega dnevnika, ki zaradi nesprejemljivega zavlačevanja s strani pristojnih oblasti tvega v naslednjih mesecih hude posledice. Dosedanji napori na vseh nivojih niso obrodili zaželenih rezultatov, zato bo potrebno v najkrajšem času dobiti nove, bolj učinkovite poti. Iste težave pestijo tudi ostale tiskane medije, od Novega Glasa do Novega Matajurja.

V takem hudem stanju je potrebno večje dogovarjanje znotraj manjšine s ciljem, da se omenjene problematike čimprej rešijo in omogočijo našim organizacijam nemoteno delovanje.

SKGZ pričakuje, da bo deželna uprava v tem kritičnem trenutku pokazala večjo pozornost do slovenske narodne skupnosti in njenih organizacij in da bo konkretno rešila vprašanje izrednega primanjkljaja iz leta 2012, ki presega 1,3 milijona evrov.