Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Vseslovensko srečanje v Državnem zboru

09/07/2012
Ljubljana, 05.07.2012 - Vseslovensko srečanje v Državnem zboru RS
Vsi tisti, ki so se v sredo zbrali na prireditvi Dobrodošli doma, kot včeraj na vseslovenskem srečanju, dokazujejo, da Slovenija po teh letih samostojnosti ni zgolj neka državno-upravna kategorija, ampak je to tudi skupnost ljudi, rojakov doma in po svetu, je v nagovoru udeležencem srečanja v državnem zboru poudaril slovenski premier Janez Janša. Ob tem se je Slovencem iz zamejstva in sveta v luči nedavnega dneva slovenske državnosti zahvalil za pomoč leta 1991, ki je bila po njegovih besedah izjemno pomembna, da je Slovenija svojo državnost obranila in okronala z mednarodnim priznanjem. S tem so se, tako Janša, izpolnile sanje mnogih generacij. »Tega ne bi dosegli, če slovenski narod doma in po svetu ne bi kot eno deloval za ta skupen cilj,« je dodal predsednik vlade.
Janša se je dotaknil besed »očeta slovenske države« Jožeta Pučnika, ki je zapisal, da je merilo za določanje slovenstva stopnja zavezanosti slovenski kulturi, življenjskim vprašanjem ljudi te kulture in boju, prizadevanju za osnovne možnosti njenega utrjevanja in razvoja. Čeprav gre za misel, ki je bila zapisana pred dobrimi 25 leti, ta po Janševih besedah velja še danes. Premier se je dotaknil tudi dosežkov slovenskega znanja v tujini. Rojakom je sporočil, da jih v domovini ne cenimo le zaradi prispevka k družbenemu napredku širom po svetu, ampak tudi zato, ker, ne glede na vse, nikoli niso izgubili vere v domovino.
Slovenci iz zamejstva in sveta so se na tokratnem, že dvanajstem vseslovenskem srečanju, razpravljali o medgeneracijskem dialogu, tako da je v DZ sočasno potekal tudi parlament mladih Slovencev v tujini. Dogajanje pa je zaokrožil kulturni program.
Zbrane sta uvodoma pozdravila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in predsednik DZ Gregor Virant, ki je spregovoril tudi o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti doma. Nagovoril jih je predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič, ki se je dotaknil upada interesa za delovanje v slovenskih društvih. To je po njegovih besedah tudi posledica generacijskih razlik in pomanjkanja medgeneracijskega sodelovanja, zato želijo spregovoriti o tistih projektih, ki bi sodelovanje med mlajšo in starejšo generacijo vzpodbudili ter omogočili prenos znanja in izkušenj med generacijami.
Slavnostna govornica Antonia Claudia Vončina, pesnica in pisateljica iz Gorice, je poudarila, da je treba trezno razmisliti in primerno odgovoriti na izzive, ki jih prinaša proces globalizacije. Po njenih besedah živimo v začaranem krogu, kjer enotnost, prijateljstvo, solidarnost niso vedno mogoči, ker se še ne znamo približati drug drugemu. Vončinova je izpostavila dejstvo, da so pričakovanja mladih danes drugačna in več razlogov: nove življenjske situacije, hitro širjenje informacij vse večja vloga medijev, poznavanje jezikov in zanimivih evropskih in svetovnih kulturnih tokov. Priložnosti so spodbudne, je med drugim povedala Vončinova, in lahko izpolnjujejo željo mladih po spoznavanju okolja preko potovanj in povezovanja z vrstniki.
»Mi, Slovenci, ki ne živimo na domači zemlji, smo hvaležni za vse storjeno, saj čutimo veliko odgovornost do mlajših rodov, ki bodo nadaljevali naše delo z enako vnemo, a vsekakor bolj pripravljeni, dovzetni za spremembe, osveščeni, odločni, če potrebno bolj kritični do prostora in časa«, je med drugim dejala Vončinova.
Znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Slov.I.K. Matejka Grgič, je delo konzorcija predstavila kot primer dobre prakse na področju združevanja mladih. Pri konzorciju želijo biti prepoznavni po vsebinah in metodah dela. »Mi se razlikujem po tem, da svoje programe izvajamo z jasno določenim ciljem: zagotavljati rast in razvoj človeških virov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji«, je povedala Grgičeva in nadaljevala: »Pri našem konzorciju ne govorimo o ohranjanju in obstoju. Ljudje pri nas rastejo in se razvijajo. In naš cilj je, da bodo ti danes mladi ljudje pojem osebne rasti in razvoja prenesli v ustanove in podjetja, v katerih bodo zaposleni, in tako zagotovili rast in razvoj skupnosti, ki danes vlaga v njihovo vzgojo in izobraževanje«.
Grgičeva je omenila tudi pomen jezika: »V okolju, kakršno je naše, je naloga vzgojne in izobraževalne institucije tudi ta, da spodbuja rabo živega, vsakodnevnega pogovornega jezika, tudi na področju posameznih strok. Dijaki, ki prihajajo k nam, prepogosto vedo o Prešerni in Cankarju kot absolventi slovenistike, potem pa obmolknejo, ko morajo v slovenščini razložiti, kaj se učijo v avtošoli, katere izvide so opravili v bolnišnici, kateri kabel potrebujejo za katero vtičnico na računalniku ...«.
Svoja razmišljanja je predstavil tudi Simon Pribac iz Kanade. O tem, kako negovati in poglobiti medgeneracijsko sodelovanje, je za STA pojasnil, da ni problem v tem, koliko interesa je. Interes se da vzbuditi, zato je v nagovoru razmišljal o tem, kako to med mladimi doseči in jih pripraviti za sodelovanje s Slovenijo.
Za Jasmino Ritlop, koordinatorko slovenskih društev na Predarlskem, pa je prišel čas, ko je treba razčistiti z našo zgodovino. Sama bi našo zgodovino postavila v »prozorno škatlo«. V škatlo zato, da bi jo bilo moč zakleniti, prozorno pa zato, da bi ostala vidna, da se nikoli več ne bi ponovila, je dejala za STA.
Tako se zaokrožuje niz prireditev, na katerih so se Slovenci iz zamejstva in sveta družili z rojaki iz domovine. Prireditev Dobrodošli doma jih v sredo, poleg drugih dogodkov, znova povezala na ljubljanskih ulicah, kjer so z nastopi prikazali svoj prispevek k ohranjanju slovenske kulture Izseljensko društvo Slovenija v svetu pa je 20 let delovanja, ki ga praznuje letos, v nedeljo obeležilo z 19. taborom na Veliki planini. (STA)
(Primorski dnevnik, 6. julija 2012)