Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

XIII. Vseslovensko srečanje - poseg Luigie Negro

05/07/2013
Luigia Negro
Kulturna delavka iz Rezije in predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Luigia Negro je zbranim na Vseslovenskem srečanju orisala položaj Slovencev videmske pokrajine. Zanje je bil odločilen premik manjšinska konferenca, ki jo je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja priredila videmska pokrajinska uprava. To je bilo dejansko prvo politično priznanje.
Sledil je potres in popotresna obnova, s katero je prišel val optimizma in razvoja. Postopoma so nastajale in se krepile kulturne organizacije, z natečajem Moja vas se je začelo ovrednotenje krajevnih narečij, krajevna kultura se je začela javno uveljavljati. Vzporedno je rasla zavest o tem, da morajo tudi Slovenci videmske pokrajine doseči zaščito, ki je takrat delno veljala le za Slovence na Tržaškem in Goriškem.
To so bila tudi leta, ko je bila postavljena v ospredje potreba po gospodarskem razvoju, da se zaustavi dolgoletni val izseljevanja in ljudje ostanejo v domačih krajih. Meja je bila za Slovence na Videmskem hujša ločnica kot na Tržaškem in Goriškem, v času Jugoslavije je bilo do povezav z matično domovino tudi veliko umetno spodbujanih predsodkov. In vendar, kot je dejala Negrova, se je polagoma utrjevala zavest, da je slovenski knjižni jezik tudi podlaga za ohranjanje krajevnih narečij.
Potem so prišla leta zaščitnih zakonov. Najprej zakona 482 za jezikovne skupnosti, potem še zaščitnega zakona 38, ki je tudi formalno priznal Slovence v videmski pokrajini in nazadnje tudi deželnega zaščitnega zakona. Prej zasebna dvojezična šola v Špetru je postala državna in danes je govor o razširitvi njenega modela in Nadiških tudi v Terske doline, vse bolj pa je tudi prisotna zavest, da je potrebno za znanje jezika doseči tudi stopnjo dvojezične višje srednje šole, do praga univerze.
Medtem je padla meja, je povedala Negrova, a naravne meje še obstajajo in bodo. Gospodarska kriza in demografski padec položaju prispevata svoje, vendar so kljub vsem še odprtim problemom razmere za Slovence videmske pokrajine danes veliko boljše, kot so včasih bile.
(Primorski dnevnik, 5. julija 2013)