Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Za SKGZ je sodelovanje v manjšini ena prvih prioritet

18/02/2014
Rudi Pavšič
Slovenska kulturno-gospodarska zveza ne želi vstopiti v medijsko polemiko zadnjih dni, ko so nekateri izkoristili imenovanje novega upravnega sveta v Slovenskem stalnem gledališču, da so se lotili naše Zveze in njene vsestranske aktivnosti. Čudi pa nas uporabljeni način izražanja in nivo nekaterih javnih sporočil.
Če zadeve analiziramo trezno in resno, lahko ocenimo, da nimamo ustreznega sistema dela in dogovarjanja niti med krovnima organizacijama in to že samo po sebi ustvarja nejasnosti, nesporazume in seveda predvsem neučinkovitost.
Za SKGZ je sodelovanje v manjšini, in to ne od danes, ena prvih prioritet, ker se dobro zaveda, kako pomembno je sodelovanje pri reševanju problemov in iskanju najboljših izhodišč za našo narodno skupnost in njeno promocijo navzven. Zato je večkrat predlagala, da bi poiskali sistem medsebojnega sodelovanja, ki ne more sloneti le na ravni občasne krajše izmenjave mnenj obeh deželnih predsednikov. SKGZ zagovarja sistemsko sodelovanje in dogovarjanje obeh deželnih vodstev, ki so izraz tako pokrajinskih kot tudi drugačnih pluralnosti. Da smo vedno bili za tako obliko dogovarjanja, potrjujejo izjave in dopisi, ki jih je s tem v zvezi vodstvo naše Zveze naslovilo na kolege iz druge krovne organizacije.
Toda dejstvo je, da se morata za vsak dogovor strinjati oba sogovornika. SKGZ pa je v zadnjih letih naletela na gluha ušesa. Tako se je zgodilo tudi v zvezi s pismom, ki so ga ob deželnem podpisali tudi trije pokrajinski predsedniki in naslovili na kolege iz Sveta slovenskih organizacij (SSO) že junija lani, to je pred več kot sedmimi meseci. V njem smo predlagali razgovor o sistemskem sodelovanju oz. skupno srečanje deželnih vodstev obeh organizacij. Ne le, da ni prišlo do nobenega srečanja, niti odgovora na naše pismo ni bilo, ne pisnega ne ustnega. SSO se očitno s predlogom za srečanje ne strinja, alternativnih rešitev pa ne ponuja.
SKGZ je tudi predlagala deželno omizje obeh krovnih organizacij, na katerem bi obravnavali vrsto problematik, tudi tiste, ki zadevajo naše organizacije in ustanove. Zaradi tega je naši Zvezi nesmiselno naprtiti odgovornost, da se ne želi pogovarjati in iskati rešitve v dogovoru.
Če ni resne želje za sistemsko in redno dogovarjanje, jemljemo to na znanje in se posledično obnašamo. Tu ne gre za nobeno soliranje in razkazovanje mišic, da botrov in interferenc sploh ne komentiramo. Stanje je vsem pred očmi in vsak naj prevzame svoje odgovornosti v odnosu do lastne organizacije ali stranke in do celotne narodne skupnosti.