Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Zaščitna zakonodaja daje priložnosti celotnemu teritoriju

20/10/2014
Špeter, 18.10.2014 - Rudi Pavšič, Zaira Vidau, Guido Germano Pettarin, Stefano Predan in Livio Semolič
Sodobna zaščitna zakonodaja, ki se sklicuje na princip kulturnega dostojanstva človeka, omogoča ohranitev ter ovrednotenje manjšinskega jezika in kulture in ne deluje izključevalno, temveč spodbuja integracijo, je priložnost za celoten teritorij, predvsem pa je to zanj velika kompetitivna prednost. Izvajanje zaščitne zakonodaje in izkoriščanje možnosti, ki jih nudi, je investicija, ki se vedno splača, tako da je narobe razmišljati o izvajanju teh določil kot o strošku. To so bila nekatera izmed razmišljanj oziroma ugotovitev, ki so jih iznesli razpravljavci na okrogli mizi z naslovom »Zaščitni zakon 38/2001: katere priložnosti za javne uprave?«, ki je bila včeraj v Špetru. Iztočnice za kasnejšo bogato razpravo so podali Zaira Vidau (Slovenski raziskovalni inštitut), goriški občinski odbornik Guido Germano Pettarin in tajnik Kmečke zveze za videmsko pokrajino Stefano Predan. Moderator je bil Bojan Brezigar. Posvet je bil organiziran v sklopu standardnega evropskega projekta Lex (vodilni partner je SKGZ, prvi partner pa Italijanska Unija).
Zaira Vidau je prisotnim predstavila glavne člene zaščitnih zakonov, ki neposredno zadevajo javne uprave ali videmsko pokrajino. Tudi mnenja glede učinkovitosti zakona so deljena, je povedala Slorijeva raziskovalka. Nekateri izpostavljajo zlasti kulturni učinek, krepitev izobraževalne ponudbe in razvoj večplastnih jezikovnih kompetenc, drugi se ponekod zavzemajo bolj za ohranitev krajevnih različic in nasprotujejo povezovanju s slovenskim knjižnim jezikom. Kar zadeva gospodarski razvoj pa je skupna ugotovitev, da je sredstev na splošno premalo, kljub temu da so vsekakor koristna pridobitev, poleg tega pa so bila prevečkrat neprimerno uporabljena, kar so poleg tajnika Kmečke zveze Stefana Predana poudarili še drugi razpravljavci.
Na Videmskem velja zaščitna zakonodaja v 18 občinah, od teh jih ima sedem tudi urad za slovenski jezik. Tem je treba dodati še obe gorski skupnosti ter Podjetje za zdravstvene storitve št. 3. Med omenjenimi javnimi upravami predstavlja poseben primer Občina Rezija, ki se je odločila za rabo svoje krajevne različice namesto knjižnega jezika. Na splošno so zaposleni (s terminsko pogodbo, kar predstavlja problem) odgovorni za stike z javnostjo, za prevajanje raznih dokumentov ter za odnose z bližnjimi upravami v Sloveniji. V Špetru je bilo slišati tudi menje, da bi lahko bil v Nadiških dolinah dovolj en sam tak urad. Drugi pa so bili mnenja, da bi lahko bili ti uradi veliko boljše izkoriščeni in bi lahko bili v oporo tudi pri vključevanju v čezmejne projekte, navsezadnje pa za kraje, kjer delujejo, pomenijo tudi delovno mesto več. Poleg tega pa bi lahko bili, kot se dogaja marsikje drugje, neke vrste kulturni uradi, ki izvajajo in programirajo pobude za ovrednotenje kulture in jezika. Deželna agencija za furlanski jezik Arlef je na primer sestavila priročnik, v katerem je navedena cela vrsta dejavnosti, za katere bi lahko skrbeli ti uradi.
Razprava se je razvila tudi okrog tega, kako so bila doslej izkoriščena sredstva (v višini 500 tisoč evrov letno), ki naj bi v skladu z zakonom prispevala k gospodarskemu razvoju. Kot je povedal tajnik Kmečke zveze Stefano Predan, gre po ustaljeni praksi približno tretjina teh sredstev Gorski skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino (nato pa Občinam Trbiž, Naborjet in Rezija), preostali znesek pa pripada Nadiškim in Terskim dolinam. Sredstva pa so bila prevečkrat uporabljena za popravila in obnovitev občinske infrastrukture ali celo zasebnih poslopij. Izjemo predstavljajo na primer prispevki za razvoj kmetijstva, ki so jih prejeli kmetovalci v Nadiških in Terskih dolinah, ki so se prijavili na razpis gorske skupnosti, za katerega je dala pobudo Kmečka zveza. Na podoben način bi lahko pomagali tudi obrtnikom, drugim podjetnikom in operaterjem v turističnem sektorju, skratka različnim akterjem, ki delujejo na območju, ki je še vedno zapostavljeno in na katerem je demografsko stanje kritično.
Veliko priložnost za razvoj nudi tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, kot je povedal odbornik Občine Gorica Guido Germano Pettarin. Gorica je primer dobre prakse, sam odbornik pa je poudaril, kako predstavlja za vsak teritorij izguba enega izmed njegovih jezikov in z njim dela svoje zgodovine in identitete veliko tragedijo. Poznavanje vseh jezikov teritorija bi moralo biti neka danost, saj predstavlja to za vso skupnost veliko kompetitivno prednost. To potrjuje tudi uspeh, ki so ga s povezavo v EZTS dosegle občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, katerim je že uspelo pridobiti sredstva v višini 10 milijonov evrov. Krajevna skupnost je v tej povezavi močnejša in lahko skupno načrtuje razvoj ozemlja, ki ima podobne značilnosti in v katerem se prebivalci že prosto in stalno premikajo. Pettarin je tudi izrecno predlagal, da bi to EZTS razširili tudi na druge kraje, namesto da bi na primer ustanavljali nova združenja na relaciji Benečija - Posočje (o kateri se sicer že nekaj časa razpravlja, posvet na to temo pa je organizirala tudi SKGZ videmske pokrajine), češ da bi to hitreje obrodilo zaželjene sadove.
Posvet v Špetru je torej nudil celo vrsto iztočnic za nadaljnje razmišlanje o izvajanju, pa tudi o posodabljanju zaščitne zakonodaje, razvoju teritorija, številni pa so tudi izrazili potrebo, da bi bilo priložnosti za taka soočanja več. (NM)
(Primorski dnevnik, 19. oktobra 2014)