Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Slovenske organizacije v Italiji na robu preživetja

08/08/2012
NULL
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je pričakovala, da se bodo vprašanja slovenske narodne skupnosti primerneje reševala, zlasti po številnih državniških srečanjih med Italijo in Slovenijo in še posebej po uradnem obisku predsednika italijanske države Giorgia Napolitana v Sloveniji. Obstaja namreč nevarnost, da bodo zapleti in zamude pri financiranju iz zaščitnega zakona postavile na kolena številne osrednje manjšinske ustanove in organizacije. Nekatere izmed njih imajo že resne težave pri izplačevanju mesečnih prejemkov osebju, zmanjkujejo pa tudi sredstva za izvajanje že sprejetih programskih obveznosti. V takšnih pogojih si je težko zamišljati resno in učinkovito načrtovanje nove sezone, ki se bo pričela čez dober mesec.

Podatki glede financiranja slovenske manjšine so jasni: organizacije, ustanove in društva slovenske narodne skupnosti za leto 2012 niso doslej dobile niti evra, možno pa je, da bo prva finančna pomoč prišla komaj ob izteku leta. Vprašljiva je tudi višina sredstev, saj na zadnji seji deželne posvetovalne komisije je bilo slišati, da bi zaradi varčevalnih ukrepov lahko vlada zmanjšala sredstva iz zaščitnega zakona za približno 1,8 milijona evrov. Ob tem se večkrat pozablja na nezanemarljiv podatek, da je doslej zaradi neizvajanja nekaterih členov zaščitnega zakona Italija prihranila najmanj 30 milijonov evrov, ki bi jih morali dodeliti naši narodni skupnosti, njenim organizacijam in javnim upravam za izvajanje vidne dvojezičnosti.

Odprto ostaja tudi vprašanje predujma 3 milijonov evrov, ki bi ga morala našim organizacijam izplačati Dežela Furlanija Julijska krajina. Kot smo izvedeli, deželna vlada teh sredstev ne bo dodelila, dokler ne bo iz Rima dobila konkretnega jamstva, da bo vlada dejansko namenila denar naši narodni skupnosti. Torej tudi napovedana pomoč deželne uprave postaja vse bolj teoretična in je vezana na rimske odločitve.

Deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič je imel v teh dneh nekaj informativnih srečanj s predstavniki slovenskih organizacij, da bi pobliže spoznal, kakšno je realno stanje. Nekatere ustanove so že danes v veliki zagati, saj so izpraznile tudi skromne rezerve. Druge so že zaprosile banke za posojila in bodo zaradi tega imele dodatne stroške za pasivne obresti, kar še v večji meri otežkoča njihov finančni položaj. Vkolikor ne bo prišlo do kakšnega resnega premika v Rimu, bomo jeseni doživeli pravi finančni kolaps. K temu gredo dodati še velike težave Primorskega dnevnika in nekaterih drugih zamejskih tednikov zaradi zmanjšanja sredstev iz zakona za tisk. To je bil tudi glavni razlog, da je vodstvo edinega zamejskega dnevnika sprožilo krizno stanje. V resni nevarnosti je nadaljnje redno izhajanje dnevnika ter zaposlitvena raven novinarjev in drugega osebja.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza je mnenja, da bi bilo potrebno odločneje reagirati in stopiti v stik z odgovornimi osebami in institucijami v Rimu. Razumeti je treba, ali so tudi pri izvršnih oblasteh v Rimu v sozvočju s predsednikoma Italije in Slovenije, ki sta na nedavnem srečanju v Ljubljani izpostavila vlogo manjšin kot dodano vrednost in razlog za tesnejše sodelovanje med državama. Predsednika Türk in Napolitano sta nakazala pot reševanja odprtih vprašanj, sedaj pa je naloga rimske vlade in deželne krajevne uprave, da uresničita obljube, ki so jih predstavniki naše narodne skupnosti slišali tudi na nedavnem srečanju v Trstu s podtajnikom na notranjem ministrstvu Saveriom Rupertom. Če italijanska in slovenska manjšina predstavljata dodano vrednost, potem jima je potrebno omogočiti, da to vlogo opravljata polnomočno in ne ob stalni skrbi za preživetje. Finančne težave slovenske narodne skupnosti, kljub splošni gospodarski krizi, niso nepremostljiva ovira za italijansko državo. Manjšine so najobčutljivejši del vsake širše skupnosti, zato sta lahko nižanje ravni njihove zaščite in krčenje finančne pomoči usodni za njihovo življenje in razvoj.