Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Zdravstvena reforma in Slovenci

10/09/2014
NULL
Zakonski predlog o reformi zdravstvenega skrbstva v Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini pomeni veliko odgovornost in obenem priložnost, da se v našem prostoru opremimo z najboljšimi izhodišči, ki zadevajo enega od najpomembnejših storitev v korist naše skupnosti.
Podpiram okvirna izhodišča predlaganega zakonskega predloga deželne večine, predvsem da se postavlja občana v središče pozornosti omenjene reforme. Kakovost življenja celotne deželne skupnosti in posledično skrb za zdravje posameznika morata postati prioritetni vprašanji sleherne družbe, toliko bolj v današnjem času, ko so izsledki tehnoloških in znanstveno-strokovnih raziskav, ki se stalno izpopolnjujejo, v veliko pomoč tudi zdravstvenim operaterjem.
Naloga politike je, da te novosti zna primerno uskladiti tudi z racionalno uporabo razpoložljivih finančnih sredstev. Še bolj pomembno se mi zdi, da se na tako pomembnem področju, kot je zdravstvo, odpravijo socialne in drugačne kategorizacije, tako da bi lahko vsi prebivalci imeli enake možnosti dostopa, tako do preventive kot zdravstvenih uslug.
Naša dežela je del civilizirane družbe, kjer je treba še posebej poudariti določene splošne vrednote solidarnosti in učinkovitosti. V družbi, v kateri se življenjska doba daljša in je prepletena s fenomenom globalizacije, so potrebni novi, drugačni in s človeškega vidika bolj pošteni pristopi. Vsi moramo imeti enake možnosti, da lahko ohranimo dobrino, kot je zdravje, katere se večkrat zavemo in jo začnemo ceniti šele takrat, ko je načeta, in si zanjo prizadevati.
H kvaliteti zdravstvene oskrbe sodi racionalnejša uporaba obstoječih struktur, ki so tudi v naši deželi večkrat sad ne ravno posrečenih strateških izbir. Številne bolnišnice posejane na našem teritoriju lahko po ni strani zadovoljujejo občane, po drugi pa ne morejo zagotavljati kvalitetnih storitev, saj je tudi zaradi finančnih omejitev težko uskladiti kakovost in množičnost. Sam podpiram racionalnejši pristop do teh vprašanj in menim, da je treba resno razmisliti o odpravi oz. racionalnejši uporabi podobnih struktur, ki se nahajajo v neposredni bližini.
Nadalje podpiram vsa prizadevanja, ki gredo v smer iskanja najvišje možne stopnje kakovosti, četudi bi ta izbira marsikoga ne zadovoljila in trčila v majhne lokalistične poglede.
V omenjenem razmišljanju gotovo ne smemo mimo dejstva, da smo del širše, evropske družbe, ki se med seboj prepleta in išče rešitve v novih sinergijah, tudi na zdravstvenem področju. V tem smislu podpiram prizadevanja, ki gredo v smer sodelovanja in kakovostne nadgradnje zdravstvenih struktur in uslug iz naše dežele z onimi v bližnji Sloveniji in Avstriji.
V predlaganem osnutku reforme deželnega zdravstvenega sistema pa nisem zasledil zadostne pozornosti namenjene drugemu vprašanju, ki sodi v koncept kakovostne ponudbe. Mislim na možnost, da se lahko vsak občan o tako pomembni plati svojega življenja izraža v jeziku srca in družine. Težko se je namreč pogovarjati o osebnih stiskah in travmah, če sogovorniku ne znaš ali s težavo izraziš to, kar te muči in pesti, oziroma obrazložiš osebno zdravstveno počutje.
Jezikovni problem pomeni tudi spoštovanje obstoječih zakonov. Slovenci v FJK imamo jasno zapisane zakone, ki nam dajejo možnost, da se tudi v okviru zdravstvenega sistema na vseh nivojih izražamo in komuniciramo v slovenskem jeziku. Zakon je določil tudi teritorij, na katerem je to možno uresničiti, in sicer v 32 občinah vzdolž slovensko-italijanske meje. Na tem območju je treba omogočiti, tudi v nastajajočem zakonu o zdravstveni reformi, da vsi predstavniki naše narodne skupnosti lahko - kot to je zapisano v državnem in samem deželnem zaščitnem zakonu - komunicirajo, pišejo in se dogovarjajo v svojem, to je v slovenskem jeziku. Današnji tehnološki pripomočki omogočajo to možnost tudi s finančnega in operativnega vidika. Dobre prakse v drugih, jezikovno nam podobnih območjih, so nam lahko v pomoč in kot model.
Navajam nekaj primerov, ki bi jih veljalo upoštevati. V Trstu obstaja v okviru Drugega zdravstvenega okraja Slovenska služba za mladoletne, ki je namenjena obiskovalcem slovenskih šol. V Gorici servis v slovenščini za slovenske učence in dijake ni formaliziran, čeprav so na voljo nekateri slovenski operaterji. Uporaba slovenščine je iz strokovnega vidika nujna pri diagnosticiranju določenih specifičnih problematik in posledični rehabilitaciji šolske populacije, obstaja velika razlika med tem, kar nudi tržaško zdravstveno podjetje v primerjavi z goriškim iz vidika multidisciplinarne ponudbe za ta target. Na Videmskem ni te ponudbe. Prvotna zamisel združitve tržaškega in goriškega podjetja (ki sta v novem osnutku ločena) bi omogočila nastanek solidnejše in krepkejše ekipe strokovnjakov, ki bi bila na voljo vseh slovenskih šol v FJK. Nov predlog pa popolnoma ločuje tržaški in goriški teritorij in tako oddaljuje možnost usklajene in strukturirane strokovne ponudbe za slovenske šole obeh pokrajin, glede na to da omenjena služba na Goriškem formalno ne obstaja.
Če je področje mladoletnih delno krito, to ne velja niti slučajno za področje odraslih. Npr. ni strokovnjakov, ki bi v slovenščini lahko diagnosticirali in opravljali rehabilitacijo na področju možganskih poškodb, demenc (uporaba jezika je v teh primerih zelo pomembna). Zaradi tega se veliko Slovencev iz Italije obrača v Slovenijo, kjer pa ne dobi ustreznih odgovorov zaradi popolnoma drugačnega zdravstvenega sistema.
Posebno področje zdravstva predstavljajo Centri za mentalno zdravljenje, v okviru katerih tako na Tržaškem kot na Goriškem ni formalno predvidenega nobenega slovenskega operaterja, kljub temu da se nahajajo na območju, kjer so Slovenci številčno naseljeni. Na področju mentalnega zdravljenja je jezik instrument za iskanje ravnovesja, pri čemer igra izrazito velik pomen poznavanje in razumevanje zgodovinskih, družbenih, antropoloških značilnosti teritorija in populacije. Nujno bi bilo, da bi v Centrih za mentalno zdravljenje formalno delovali strokovnjaki z znanjem slovenskega jezika in poznavanjem slovenske kulture in organiziranosti manjšine, predvsem za zasledovanje ciljev, ki jih predvidevajo razni zakoni na področju zdravstva, t.j. integracija s teritorijem in sodelovanje s subjekti na teritoriju.
Izpostavil sem nekaj primerov, v katerih je uporaba materinega jezika v zdravstvu še kako potrebna, da ne rečem nujna. Obstaja še vrsta drugih področjih v zdravstvu, ki so nujno vezana tudi na jezik oziroma na primeren način komunikacije. Tudi te problematike bi morala zaobjeti reforma zdravstva v naši deželi.
Ne gre le za vprašanje spoštovanja obstoječih zakonov, temveč za civilizirano obliko upoštevanja jezikovne in kulturne različnosti v naši deželi, hkrati pa lahko pomeni tudi višjo kvaliteto ponudbe v zdravstveni oskrbi.