Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

ZSŠDI, SKGZ in SSO o Stadionu 1. maj

12/12/2013
Stadion 1. maj
»Omet glavne stavbe Stadiona 1. maj, nad barom in uradom, razpada. K sreči še ni poškodoval nobenega avtomobila ali mimoidočega, vendar potrebna so nujna obnovitvena dela, več kot 20 let ni tam nihče posegel. Tudi streha balona je po osemnajstih letih dotrajana: ko močno dežuje, pušča,« je zdravstveno stanje Stadiona 1. maj opisal predsednik upravnega odbora ŠZ Bor Igor Kocijančič. Kočljivo vprašanje bodočnosti Stadiona 1. maj je pred dnevi predstavil na sestanku, ki ga je sklicalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), udeležila pa sta se ga tudi predsednika obeh krovnih organizaciji Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ). Šlo je v bistvu za prvo skupno srečanje v tej sestavi, kar je pomemben korak naprej pri reševanju vprašanja o Stadionu 1. maja. Pred tem je bil ŠZ Bor (večinski lastnik Stadiona, 47 %, KD Škamperle 14 %, Tržaška matica 39 %) edini akter - sam je že dvakrat vložil prošnjo za vpis v seznam primarnih organizaciji (obakrat je bil zavrnjen), od zdaj pa bo drugače, je napovedal predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Prvič je v pogovore o Stadionu namreč vstopilo ZSŠDI, poudarja Peterlin, in se hkrati obvezalo, da bo odslej spodbujevalec vseh pogovorov o športnem objektu pri Sv. Ivanu. V bistvu želi ZSŠDI - vprašanje Stadiona je Peterlin vključil že v programske točke ob začetku mandata - s tem tudi pokazati, da center pri Sv. Ivanu ni stvar le enega društva, ampak, kot piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je ZSŠDI včeraj posredovalo medijem, »je objekt resnično velikega strateškega pomena za vso našo narodnostno skupnost v tržaški pokrajini«. Športne in kulturne aktivnosti združujejo tam vsak dan različne generacije, hkrati pa je Stadion tudi kraj, ki ga za športno vadbo redno uporabljajo dijaki slovenskih šol. Za podkrepitev ideje, da je Stadion 1. maj »od vseh«, je Kocijančič ZSŠDI-ju predlagal, naj krovna športna zveza vstopila v lastniško osnovo. Tega Peterlin ne izključuje, vendar podrobneje o tem na sestanku niso razpravljali.
Na sestanku so si bili vsi štirje akterji enotni. Tako predsedniku ZŠSDI kot predsedniku ŠZ Bora sta na sestanku pozitiven vtis zapustila predsednika krovnih organizacij in njuna trditev, da jima je pri srcu bodočnost športnega centra in obveza, da je potrebno narediti vse, da Stadion ne zapre vrat. »Pri reševanju moramo vzeti v pretres dve fazi: v prvi so nujna popravila, predvsem obnova ometa in strehe, istočasno pa morajo steči pogovori o razvojnih smernicah,« je napovedal Peterlin. Obvezal se je, da bodo sestanki pogostejši, na pomoč pa bodo sklicali še druge sogovornike (na primer Deželo), glavni »voz« pa naj bi vodili ravno ti sogovorniki, ki so tokrat sedli za mizo. Konkretnih rešitev Peterlin nam ni nakazal, na vprašanje, ali so vzeli v pretres tudi ideje, da bi morda tam nastal muzej o slovenskem športu v Italiji, menza, bar, prostor za študente (o tem A. Koren v komentarju Iz Ul. Montecchi, PD, 19. 11.), pa je odgovoril pritrdilno. Na sestanku je bil tudi čas za dolgoročna razmišljanja. Mednje je Peterlin omenil možnost, da bi za finančno pomoč prosili olimpijski komite CONI, ki daje posojila za večje športne objekte, njegove obrestne mere pa so zelo nizke. »Ko bi nastala tam nova, večja telovadnica, bi v njej lahko igrala tudi Jadran in Sloga Tabor,« je še nakazal želje Peterlin. »Skratka, pomoč moramo zdaj iskati tudi na državni ravni, ne več samo na lokalni,« poudarja predsednik ZSŠDI. Sestanek s CONI-jem naj bi bil januarja.
Nevarnost, da bi Stadion 1. maj res zaprl vrata, pa je resnična. Nadzorniki ŠZ Bor so namreč konec novembra upravni odbor seznanili, da nima smisla vztrajati, saj bi se do konca športne sezone dolgovi le še povečali in da bi bilo najbolje, ko bi Stadion že pred koncem leta zaprl vrata. Skratka, zazvonil je alarmni zvonec. Kot kaže, pa bo Stadion 1. maj le zadihal. Oba deželna svetnika, Igor Gabrovec in Stefano Ukmar, sta si zavihala rokave. »Prizadevava si, da bi prišlo do enkratne finančne postavke 50.000 evrov, kar bi omogočilo poravnanje zaostalih dolgov Stadiona 1. maja,« nam je potrdil Gabrovec. Ali bo do tega res prišlo, bo znano že v naslednjih dneh, saj bo deželni svet danes ali najpozneje jutri odobril finančni proračun za prihodnje leto. ŠZ Bor, upravitelj Stadiona, bi s temi sredstvi gotovo zadihalo. Živi stroški (voda, elektrika in plin) znašajo mesečno 3.500 evrov (15 % dražji kot leta 2011), vsak mesec pa morajo odšteti še 2.600 evrov hipotekarnega posojila. Skratka, vsak mesec morajo v blagajni imeti nekaj več kot 6.000 evrov.
Veronika Sossa
(Primorski dnevnik, 12. decembra 2013)