»Nezaceljena rana« glasbenih šol in »kdo dejansko nadzoruje koga«

30/11/2017
Del udeležencev ponedeljkovega srečanja SKGZ in SSO v tržaški Peterlinovi dvorani

TRST - Financiranje slovenske manjšine

Kritični poudarki s ponedeljkovega srečanja SKGZ in SSO

TRST - Zaradi rožnate finančne situacije slovenske manjšine ne smemo »pometati pod preprogo« nekaterih odprtih vprašanj, ki so vezana na financiranje manjšinskih ustanov in organizacij. O tem je bilo marsikaj slišati na ponedeljkovem srečanju SSO in SKGZ s predstavniki t.i. primarnih slovenskih organizacij, ki sta ga vodila predsednika Walter Bandelj in Rudi Pavšič. O “nezaceljeni rani” (ne)združitve glasbenih, ki jo je na seji postavil predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, smo že pisali in najbrž še bomo. In prav Peterlin je kritično izpostavil se nekatere druge probleme, ki so vezani na namembnost in koriščanje denarja iz zaščitnega zakona.

Razpisi za financiranje nekaterih projektov (obletnica smrti Darka Bratine in Mirka Špacapana, padec meje, velike prireditve in prva vojna) se Peterlinu zdijo »pogled v preteklost in ne v prihodnost«, še bolj kritičen pa je bil do sestave komisij, ki bodo ocenjevale delo manjšinskih ustanov in jih posledično nagrajevale (več prispevkov). Komisije (štiri za vsak vsebinski sklop primarnih usta­nov) bodo sestavljali po dva deželna funkcionarja ter Bandelj in Pavšič. Peterlinu se zdi to nenavadno, »saj bodo nadzorniki dejansko nadzorovali same sebe.«

Predsednika krovnih zvez nista soglašala s to Peterlinovo kritično oceno. Če SKGZ in SSO ne bi pristopila v te komisije, bi to pomenilo, da se vse prepušča deželni upravi oziroma funkcionarjem, ki slabo ali sploh ne poznajo manjšinske stvarnosti, sta poudarila Pavšič in Bandelj. V teh ocenjevalnih komisijah namreč ne bodo sedeli funkcionarji odborništva, ki je pristojno za Slovence in ki torej poznajo manjšino, temveč predstavniki odborništev za finance in za ekonomske zadeve.

Pavšič je povedal, da odbornik Gianni Torrenti še vedno ni opustil zamisli združitve komercialnih dejavnosti manjšinskih založb, ki naj bi ohranile »kulturno samostojnost«. To ni po godu Acetu Mermolji iz Založništva tržaškega tiska, ki se mu takšen predlog zdi nesprejemljiv in nesmiseln. Odbornik naj bi svojo zamisel podkrepil z rimskimi pomisleki, češ da sedanji način financiranja zamejskih založb pomeni državno podporo, ki naj bi bila neskladna z evropsko zakonodajo.

Na srečanju so govorili tudi o prispevkih za organizacije, ki niso primarne narave. Stanka Čuk je pozdravila prispevek za Sklad Mitja Čuk, čeprav do ponedeljka od Dežele za tekoče leto še ni prejela evra, medtem ko se je Peterlin čudil prispevku Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju, »češ da bi morala kvečjemu ta organizacija pomagati drugim«. Pavšič je pojasnil, da se za prispevek SDGZ, kot tudi Kmečki zvezi, nista odločila posvetovalna komisija in niti odbornik Torrenti, pač pa gre za samostojno odločitev deželnega sveta.(st)

 

Kaj če bo FJK prevzela desnica?

TRST - »Tudi v slovenski manjšini je slišati kritike na račun levosredinske deželne uprave, jaz pa trdim, da sta predsednica Debora Serracchiani in odbornik za kulturo Gianni Torrenti veliko naredila za Slovence,« je prepričan predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Navedel je primer »deblokade« 5,3 milijona evrov za tržaški Stadion 1. maj in obnovo slovenskih domov, pri čemer je, poleg Dežele, veliko naredila poslanka Tamara Blažina. Pavšič bi raje videi, da bi na volitvah spomladi 2018 zmagala leva sredina, če se to ne bo zgodilo pa bo morala manjšina najti nek »modus vivendi« z novo deželno upravo. Z deželnimi odborniki za kulturo iz vrst desne sredine (Franco Franzutti, Alessandra Guerra, Roberto Molinaro in Elio De Anna) Slovenci nimamo slabih izkušenj, »zato je treba sistemsko zakoličiti to, kar smo dosegli z levosredinsko koalicijo v FJK in v Rimu,« je poudaril Pavšič. Desnica sredina, če bo seveda zmagala, nima po njegovem nobenega političnega ali drugega interesa za spore in trenja s Slovenci.

Predsedniku SKGZ niso bili všeč nekateri poudarki iz razprave na nedavni drugi deželni konferenci o zaščiti Slovencev. »Nekateri razpravljalci so SKGZ in SSO očitali finančno netransparentnost in tudi, da nista demokratični organizaciji,« je povedal Pavšič; nekateri iz publike v Peterlinovi dvorani so na konferenci slišali tudi nekoga, ki je SKGZ in SSO obtožil »tajkunstva«. Pavšič se je na ponedeljkovem srečanju posebno zahvalil odborniku Torrentiju, »ki je na konferenci izpostavil, da sta SKGZ in SSO popolnorna transparentni organizaciji.« (st)