Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Šolska problematika mora postati ena izmed prioritetnih vprašanj naše narodnostne skupnosti

01/04/2009

Šolska problematika mora postati eno od prioritetnih vprašanj, za katere naj se zavzema naša narodnostna skupnost. Potrebno je, da do teh vprašanj pristopimo čim bolj stvarno in v smeri kakovosti ter razvoja naše šolske realnosti. Vse manjšinske komponente bi torej morale stati ob strani šoli zato, da se uresničijo zastavljeni cilji, ki morajo seveda zaobjeti celovito šolsko problematiko. V tem smislu odigrava najbolj pomembno vlogo slovenska deželna šolska komisija, ki legitimno predstavlja vse različne šolske komponente in je torej najbolj primerna sredina, kjer se nazadnje tudi sprejemajo konkretne odločitve. Zato neosnovane kritike in vsak poiskus delegitimacije tega organa lahko samo škodi naši skupnosti in predvsem ošibi našo šolo, ki je pod stalnim udarom raznoraznih krčenj in stalnih varčevalnih ukrepov vlade. To so osrednje teme obravnavane na srečanju, ki ga je Slovenska kulturno-gospodarska zveza pripravila s skupino ravnateljev, šolnikov in predstavnikov šolskega sindikata iz vseh treh pokrajin. Srečanje je krovni organizaciji, tudi v vidiku deželnega kongresa, služilo, da se je podrobneje seznanila s to problematiko. Predsednik Rudi Pavšič ter člana deželnega vodstva Livio Semolič in Marino Marsič sta izpostavila potrebo po skupni strategiji predvsem glede nekaterih pomembnih izbir: od skrbi za čim bolj kakovostno ponudbo do vprašanja ločenih seznamov učnega in neučnega osebja, univerzitetnega izobraževanja slovenskih šolnikov in s tem povezanim neizvajanjem konvencije med univerzami ter dodeljevanjem sredstev, kjer bi morali upoštevati specifičnost manjšinskega šolstva. Posebno pereče vprašanje pa se postavlja ob reformi srednjih višjih šol, kjer bomo morali sami odločati, katere smeri potrebujemo oz. katera vzgojno-izobraževalna ponudba je lahko za našo družbo in za naš teritorij najbolj perspektivna. Predstavniki krovne organizacije in šolniki so se strinjali, da bo potrebno si prizadevati za čim širšo ponudbo višješolskih smeri tudi ob upoštevanju naraščajočega števila potencialnih uporabnikov. SKGZ je mnenja, da so za tako pomembna vprašanja potrebni primerni strokovni pristopi in široko zasnovana diskusija, ki naj pelje do potrebnih predlogov, o katerih bo morala nazadnje odločati deželna šolske komisija.