Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Življenjski nagradi Vladimirju Jurcu in kostumografki Mariji Vidau

23/03/2019
Igralec Vladimir Jurc v predstavi Goldbergove variacije, ki je v teh dneh na odru SSG; desno arhivski posnetek Marije Vidau FOTODAMJ@N

 

 

LJUBLJANA - Glavni nagradi Združenja dramskih umetnikov Slovenije bosta letos romali v Trst. Igralsko nagrado Maria Vera za življenjsko delo prejme namreč »igralski steber« Slovenskega stalnega gledališča Vladimir Jurc, nagrado Polde Bibič za življenjsko delo pa dolgoletna kostumografka tržaškega teatra Marija Vidau. Oba je za nagrado predlagalo Slovensko stalno gledališče, soglasno pa ju je po pregledu vseh prijavljenih predlogov izbrala strokovna komisija za nagrade ZDUS, ki jo sestavljajo predsednica Livija Pandur ter člana Marko Simčič in Nina Ivanišin. Komisija je po ogledu vseh predstav podelila tudi tri nagrade za dosežke v dveletnem obdobju. Prejeli jih bodo igralec Slovenskega ljudskega gledališča Celje Branko Završan za vlogo Andréja v uprizoritvi Oče (režija Jernej Kobal), članica Mestnega gledališča ljubljanskega Mirjam Korbar za vlogi Sofie in Katarine v uprizoritvah Vrh ledene gore (režija Mojca Madon) in Tih vdih (režija Nejc Gazvoda) ter lektorica Tatjana Stanič, ki je »s svojim delom v slovenskih gledališčih, predvsem pa v matični hiši SNG Drama Ljubljana, nepogrešljiva ustvarjalka govorne podobe uprizoritev«. Nagrade jim bo predsednica ZDUS Saša Pavček podelila v sredo, na svetovni dan gledališča, na odprtju 49. Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču v Kranju.

 

Preko 35 let na odru tržaškega SSG

Igralec Vladimir Jurc je v svoji dolgoletni karieri ustvarjal v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) in kot svobodni umetnik v različnih slovenskih gledališčih ter bil profesor za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Od sezone 1983/84 je član Slovenskega stalnega gledališča, »kjer je ob vrhunskem umetniškem delu, ki je zaznamovalo njegovo življenje, še vedno nosilec repertoarja, igralski steber tega gledališča in zaradi svojega odnosa do igralskega poklica vzornik mlajšim generacijam,« je komisija zapisala v utemeljitvi. Jurčevo igralsko ustvarjanje sega od antične do sodobne dramske literature, v več kot 40 letih pa je sodeloval z mnogimi pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji. »S svojo strastjo do igre, predanostjo, iskanjem vedno novih poti in izrazov pri oblikovanju vlog ter s skrajno profesionalnim odnosom do dela je potrdil, da je eden najprepoznavnejših in najmarkantnejših igralcev slovenskega gledališkega prostora,« še piše v utemeljitvi nagrade.

 

Več kot 350 kostumografskih stvaritev

Nagrado ZDUS Polde Bibič za življenjsko delo prejme kostumografka Marija Vidau, ki je »v dolgoletnem ustvarjanju dosegla sintezo umetniškega stremljenja tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, na druge odre pa je uvajala spoj tradicije in inovativnosti, razpoznavna znaka njenega kreativnega dela«. Za delo kostumografke, ki je v tržaškem teatru začela službovati leta 1966, je značilno, da je ob vsaki zadolžitvi pripravila študijsko zasnovo ter jo nato uskladila z režiserjevim miselnim nastavkom in scenografovimi idejami. Izobraževala se je na Akademiji za kostumografijo v Rimu in na strokovnih tečajih v Združenih državah Amerike ter svoje znanje in izkušnje »dosledno umeščala v jezik svojega okolja: tržaškega, slovenskega, jugoslovanskega in italijanskega«.

V več kot 350 kostumografijah Marije Vidau se odraža »fantastična in minljiva svojevrstnost gledališkega kostuma, tako pomembnega dela vsake gledališke predstave«, številne nagrade, ki jih je prejela (nagrada Prešernovega sklada, številne Borštnikove, vse do sarajevskega zlatega lovorjevega venca), pa pričajo, da je »s svojimi stvaritvami poživila slovenski odrski jezik in mu dala pridih samozavestnega svetovljanstva,« je zapisala komisija. (pd)

 

Primorski dnevnik, 23. marec 2019