Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Župan Brulc sprejel predstavnike goriških slovenskih občin in organizacij

23/12/2009

Gospodarska kriza in soočanje z njo, napovedano krčenje prispevkov za slovensko narodno skupnost v Italiji v letu 2010, projekt Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) in ne najboljša klima, ki trenutno vlada v odnosih med Slovenijo in Italijo, so bile teme včerajšnjega tradicionalnega sprejema ob novem letu, ki ga je za predstavnike slovenskih organizacij v Italiji oziroma Gorici v novogoriški mestni hiši pripravil župan Mirko Brulc. »Vaš prispevek k dobrososedskim odnosom je zelo velik, za kar se vam zahvaljujem. Vesel sem, da je čezmejnega sodelovanja med ustanovami zelo veliko,« je poudaril, glede gospodarske krize pa dodal, da jo je v teh časih gotovo čutiti, vendar je bilo na Goriškem v tem letu vseeno veliko narejenega. Znova je izpostavil odprtje hitre ceste prek Rebrnic, vključitev Slovenije v FAIR program, ki bo na Goriško pripeljal nove laboratorije in razvojne projekte, ustanovitev Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in kontrolo procesov, pridobitve za univerzo ipd. »Glede sodelovanja z goriško občinsko upravo moram povedati, da v letu, ki se izteka, z njim nisem bil zadovoljen. Res pa je, da smo našli neke nove vsebine, da prihajajo iz Gorice pobude za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, česar smo veseli in bomo pri tem sodelovali,« je še povedal Brulc. Predstavniki slovenskih organizacij v Gorici so drug za drugim izražali podporo delu novogoriške občinske uprave na področju čezmejnega sodelovanja, vsi pa so opozorili tudi na napovedano krčenje sredstev, ki bi močno prizadelo delovanje slovenskih društev in ustanov v Italiji ter ogrozilo njihov obstoj. Silvan Primosig (Slovenska skupnost) se je Brulcu in njegovi občinski upravi zahvalil za ves gospodarski zagon, od katerega bo imela nekaj tudi Gorica, ki po njegovem mnenju životari. Izrazil je tudi prepričanje, da zaradi velikega dela goriške občinske uprave, ki je politično zadržan do čezmejnega sodelovanja, najbolj nastrada prav Gorica. Igor Komel iz goriškega Kulturnega doma je med drugim ponovno opozoril na to, da trg med obema mestoma še vedno ne živi in pooseblja mejo, zato bi bilo tam potrebno pogosteje organizirati razne dogodke, ne pa le nekajkrat na leto. Livio Semolič (SKGZ) je izpostavil kritične razmere na medijskem področju v tem prostoru, pri čemer je omenil tako položaj Primorskega dnevnika kot tudi Radia Robin in TV Primorka, idejo o združitvi treh občinskih uprav - Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe - v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje pa je ocenil kot zelo pozitivno ter izpostavil konstruktivno vlogo goriške občinske uprave pri tej pobudi. Včerajšnjega srečanja so se udeležili tudi Damjan Paulin (Zveza slovenske katoliške prosvete), Franka Žgavec (Kulturni center Lojze Bratuž), Vesna Tomšič (Zveza slovenskih kulturnih društev), Igor Tomazetič (Združenje slovenskih športnih društev v Italiji), Julijan Čavdek (Svet slovenskih organizacij), Marjeta Kranner (Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel), Nataša Paulin (Glasbena matica), podžupan občine Števerjan Robert Prinčič in župan Doberdoba Paolo Vizintin. Da sodelovanje na ravni držav ni tako dobro kot v lokalnem okolju, sta včeraj opozorila Štefan Cigoj iz občinske komisije za mednarodne odnose in dolgoletni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj. Cigoj je izrazil prepričanje, da se klima med Slovenijo in Italijo slabša, da ni produktivna, da prihaja do sporov glede uplinjevalnika, železniških povezav ipd. »Praktične poteze slovenske vlade so mizerne. Igranje z vprašanjem, ki ima veliko težo, si ne zasluži tako amaterskega delovanja,« je izjavil Cigoj, ki je bil kritičen tudi do italijanske države in krčenja denarja za manjšine ter sklenil s prepričanjem, da so glede na omenjeno klimo dosežki na lokalni ravni še toliko bolj dragoceni. »Slovenska zunanja politika do Italije je postala indiferentna,« je dejal Šušmelj in pristavil, da je pod novo slovensko vlado zamrlo delovanje komisij na področju čezmejnega sodelovanja. Kljub ne najbolj rožnatim temam je srečanje vendarle potekalo v prijateljskem in prazničnem vzdušju in se tako tudi zaključilo z željo po nadaljnji krepitvi sodelovanja in z upanjem, da se vsi črni scenariji za leto 2010 vendarle ne bodo uresničili.

PRIMORSKI DNEVNIK, 23. decembra 2009