Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

50 let SKGZ - tiskovna konferenca v Ljubljani

19/11/2004

RUDI PAVŠIČ – deželni predsednik SKGZ “V prizadevanju za skladen razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji, njeno notranjo povezanost in uveljavljenje lastne identitete se Slovenska kulturna gospodarska zveza čuti odgovorna do svoje zgodovinske dediščine, ki jo vidi v sporočilu Prešernove Zdravljice in izročilih svobodoljubja, v izkušnjah slovenskega upora proti fašizmu in narodnoosvobodilnem boju, v prizadevanjih za demokratične odnose med ljudmi in narodi, za zaščito človekovega dostojanstva, blaginje in miru. ” Ob upoštevanju pomembnih vsebinskih izhodišč svojega statutarnega dokumenta SKGZ praznuje svojo petdesetletnico. Ustanovitelji SGKZ so pred petdesetimi leti zelo jasno izpostavili skrb za gospodarski in kulturni razvoj Slovencev v videmski, goriški in tržaški pokrajini, za uveljavljanje pravic, ki so sledile Londonskemu memorandumu, za povezovanje manjšine, za nadstrankarsko odprtost in nenazadnje za sodelovanje z italijanskimi someščani in organizacijami. Danes, ko se spominjamo takratnih zgodovinskih dogajanj, živimo v povsem različnih časih. To pa ne pomeni, da problemi avtomatično izginjajo. Globalizacija je novi svetovni red z veliko nereda. Kapitalizem in sama demokracija nakazujeta lastne meje in mnoga odprta vprašanja. V tem smislu beležijo tudi odnosi med Italijani in Slovenci še vedno temne sence, ki so sad bodisi neprebolele preteklosti kot tudi za mnoge nejasne prihodnosti. Slovenska manjšina živi v stvarnosti, ki je na splošno bolj sproščena in optimistična, v marsičem pa še vedno nejasna in obremenjena. V odnosu do Slovenije pa je nujno, da izpostavimo potrebo po strategiji, ki bo upoštevala nove danosti. Le-te so spremenile tudi vlogo manjšin. Zato potreba, da se celovito doreče, kakšen naj bo odnos Republike Slovenije do svojih manjšin, manjšine pa morajo biti sposobne skupnih pobud in načrtov, če želimo dolgoročno ohraniti značilnosti slovenskega etničnega ozemlja, to je tistega prostora, ki je skupen vsem Slovencem in ki ga zaznamujeta jezik in kultura.

IGOR GABROVEC – pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško Skrajno nacionalistični in le v preteklost zazrt pečat, ki so ga tržaške politično desno usmerjene mestne oblasti dale nedavnim proslavam ob 50-letnici vrnitve Trsta pod Italijo je jasen pokazatelj, da del »mesta v zalivu« se še ni znebil virusa, ki je že leta 1920 v ognju uničil takratni Narodni dom v Trstu. Petdesetletnica povratka Italije v Trstu, ki nenaključno časovno sovpada z ustanovitvijo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, predstavlja torej za tržaško elito gotovo vnovično izgubljeno priložnost za postavitev temeljev ponovnemu razcvetu mesta, ki lahko preživi in živi le v tesni sinergiji s svojim naravnim zaledjem. Slovenska manjšina je bila načrtno izrinjena iz pobud, ki so jasno slonele na izpostavljanju izključne in izključujoče italijanskosti mesta. V izumetničenem trikolorju ovenčano mesto se je torej veselilo neke pripadnosti ob preziranju, ko že ne izključevanju, svoje mitelevropske in torej večetnične zgodovinske vloge. Parade so hkrati zadušile vsako možnost obravnavanja realnih gospodarskih in socialnih problemov mesta. Ni slučaj, da je Trst menda edino mesto, kjer 1. maja letos skoraj ni bilo videti modrih evropskih zastavah kljub prazničnemu vzdušju, ki je tiste dni zajel vso razširjeno Evropo. Ni slučaj, da je veljak postfašitične stranke nazdravljal umiku Luke Koper iz tržaškega sedmega pomola. Ni slučaj, skratka, da so v Trstu še aktualni argumenti in logike, ki so drugje že od zdavnaj v ropotarnici zgodovine. Svojo 50-letnico je SKGZ postavila na popolnoma drugo raven. Naše geslo je »50-let za sožitje« in torej že takoj začrta vlogo SKGZ v obmejnem prostoru. Slovenci nismo nasedali provokatorjem in naša stališča so bila tudi v tem letu zazrta odločno v prihodnost. To so razumele številne organizacije italijanske civilne družbe, ki so konec oktobra skupaj z nami priredile odmevno javno manifestacijo z geslom »Proti nacionalizmu!« Z nami je soglašal sam predsednik italijanske države Carlo Azeglio Ciampi, ki je pred nekaj tedni v Trstu uradno sprejel delegacijo SKGZ in SSO, kar je protislovenskim krogom zadalo hudo zaušnico. Ob svoji polstoletnici SKGZ hoče s pospešenim zanosom ponuditi svoj doprinos k razvoju celotnega prostora, v katerem živimo. Z svojimi kulturnimi, športnimi, gospodarskimi, znanstvenimi in vzgojnimi organizacijami in ustanovami hočemo prispevati k ponovne vzletu Trsta, Dežele in celotnega zaledja. Pri tem odigravajo različne komponente prebivalstva dragoceno vlogo: slovenska manjšina v Italiji ter italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem sta naravna povezovalna člena, zato da lahko utrjena družba skupaj in solidarno išče skupne rešitve na izzive prihodnosti. Predvsem za mlade, ki prvi živijo stisko sedanjega časa.

LIVIO SEMOLIČ – pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško: Po stoletju vojnega in povojnega ločevanja, je goriški čezmejni prostor po prvem maju končno ponovno pridobil tisto široko dimenzijo in postal naravno stičišče dveh narodov v duhu skupnega evropskega prostora. V tem okviru pravega laboratorija sožitja in sodelovanja, deluje danes slovenska manjšina in še posebno Slovenka kulturno-gospodarska zveza na Goriškem, kot spodbujevalec teh vrednot. Naša dejavnost je namreč naravnana na vlogo povezovalnega elementa v čezmejnem prostoru in ne samo kot organizacija, ki ščiti in razvija manjšinske interese. Veličastna proslava ob širitvi EU je s prisotnostjo predsednika Prodija v Goricah, jasno pokazala kako velik je potencial tega čezmejnega prostora, v katerega bi morala Slovenija nedvomno več investirati in to v slovenske ljudi in strukture, ki delujejo na obeh straneh še prisotne državne meje. Naše razmišljanje in strategija segata v post Schengensko obdobje, kjer ne bo ne formalne in niti fizične meje. Ne želimo pa pri tem razmišljanju in načrtovanju ostati sami, saj menimo, da bi to moralo spadati v širše vsedržavne interese Slovenije, tudi ko obravnavamo interese slovenske narodne skupnosti v Italiji ali specifično v Gorici. Preteklo stoletje je globoko prizadelo celoten obmejni prostor in pustilo številne rane. Danes po širitvi EU se prav v tem prostoru ponujajo velike priložnosti gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja. Ne želimo si, da bi jih prav Slovenija zamudila!

JOLE NAMOR – pokrajinska predsednica SKGZ za Videmsko: Slovenska kulturno-gospodarska zveza je odigrala bistveno vlogo v procesu ozaveščanja Slovencev videmske pokrajine in krepitve tega najbolj izpostavljenega in (še danes najbolj) ogroženega dela slovenskega telesa. Že ob svojem nastanku pred petdesetimi leti je SKGZ razmišljala deželno in upoštevala tako v svojem delovanju, kot v političnih zahtevah celotno manjšinsko stvarnost teritorialno in vsebinsko. Upoštevajoč različne zgodovinske izkušnje in sam jezikovni položaj Slovencev na Videmskem, ni bilo samo po sebi umevno. Dolgo časa je bila SKGZ edina organizacija, ki je podpirala beneške Slovence. Najpomembnejše slovenske ustanove in organizacije v Furlaniji so nastale, če že ne v njenem okrilju, z njeno spodbudo ali podporo: od Zveze beneških izseljencev do Zavoda za slovensko izobraževanje in Dvojezične šole, od gospodarskih pobud do časopisov Novi Matajur in Dom. Ob tem gre poudariti, da smo bili Slovenci v Furlaniji še zlasti od potresa sem, torej od konca sedemdesetih let, protagonisti lastnega razvoja. Postopno smo se vse bolj vključili v organizacijo na deželni ravni in začeli gojiti stike z družbeno politično realnostjo Posočja. Vseskozi smo iskali stik in dialog z italijansko institucionalno sfero in razvijali sodelovanje s furlanskimi sosedi.
Za nami je plemenita dediščina Oglejske cerkve, v kateri so bili združeni Furlani, Slovenci in Nemci. Sedaj se skupaj prizadevamo za uveljavitev manjšinskih pravic v odnosu do deželne in drugih krajevnih uprav, nadzorujemo izvajanje vsedržavnega zaščitnega zakona za jezikovne manjšine v Italiji in z bistvenim doprinosom videmske pokrajinske uprave ustvarjamo pogoje za jezikovno in kulturno pluralnost v Furlaniji. V Furlaniji je slovenska manjšina pomemben faktor povezovanja in integracije v obmejnem prostoru. V tem smislu je pomembno vse tesnejše sodelovanje s Slovenci Posočja tudi v vidiku pospešitve turizma v na obeh straneh meje. Iz sodelovanja med projekti “Poti miru v Posočju” in “Poti miru v Benečiji” je nastal tudi zrcalni Interreg projekt, ki naj ekonomsko okrepi obmejno območje in obenem poglobi stike in sodelovanje med Furlanijo in Slovenijo.