Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Ali smo Slovenci res elitna manjšinska kategorija v FJK?

19/12/2009

Ali smo Slovenci res člani elitne manjšinske kategorije v primerjavi z drugimi, predvsem s furlansko manjšino (večino) v Furlaniji Julijski krajini, kot sta na videmskem posvetu o zakonu 482/99 prejšnji ponedeljek zatrdila predsednik Videmske pokrajine Pietro Fontanini in senator Ferruccio Saro in v bistvu »predlagala«, naj se naši skupnosti dodatno zmanjšajo sredstva, da se jih nameni furlanski skupnosti? Kako razumeti besede deželnega odbornika Molinara, ki je podprl takšno razmišljanje o drugačni preporazdelitvi finančnih resurzov? Kako nadalje oceniti izjavo župana iz Rezije na istem posvetu, ko je dejal, »da na srečo Kanin ločuje Rezijo od Slovenije«? Besede, ki so bile izrečene, so zelo težke in zaskrbljujoče, predvsem zato, ker so se te misli v bistvu že udejanjile. Deželna vlada je namreč zbrisala postavko za financiranje slovenske manjšine, ki jo predvideva deželni zaščitni zakon, češ da je v hudi finančni stiski. Očitno ista stiska ne velja za postavko iz istega zakona, ki predvideva finančno pomoč narečjem v videmski pokrajini. Zanje so se našla sredstva. Odločitev je predvsem politične narave. S takšno potezo so predstavniki deželne izvršne oblasti sporočili, da podpirajo razmišljanje, da rezijanščina ali nadiško narečje ne sodita v kontekst slovenskega jezika, marveč so drugačnega jezikovnega izvora, kot se je na videmske posvetu trudil razlagati rezijanski župan, ki je »dokazoval«, kako so rezijanske besede večinsko romanskega izvora. Če smo Slovenci res elitna manjšina, zakaj nam rimska vlada sistemsko reže prepotrebna sredstva z razlogom o splošni krizi; v maksiamandmaju pa je našla denar za druge skupnosti in za ezulske organizacije? Za našo »privilegirano« manjšino pa nič in to kljub obljubam, ki sta jih premier Berlusconi in zunanji minister Frattini dala kolegoma Pahorju in Žbogarju? Če smo tako pomembna in privilegirana manjšina, zakaj potem predsednika obeh krovnih organizacij nista bila vredna krajšega snidenja z italijanskim zunanjim ministrom ob njegovem srečanju s slovenskim kolegom na Brdu pri Kranju? Kako oceniti dejstvo, da odbornik Molinaro ni upošteval mnenja slovenske deželne komisije glede porazdelitve sredstev? Komisija je res le posvetovalnega značaja in zadnjo besedo ima deželna vlada, a doslej so Molinarovi predhodniki (Antonaz, Guerrova, Franzutti in drugi) vedno upoštevali mnenje Slovencev v tej komisiji. Navsezadnje gre za denar iz zaščitnega zakona, ki ga namenja Rim naši skupnosti, Dežela pa naj bi poskrbela le za tehniko porazdelitve in kontrole. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je mnenja, da postaja mera polna in da bo potrebno jasno in glasno povedati, da to ni demokratičen način obravnavanja naše narodne skupnosti, zaradi katere je Dežela FJK dobila posebni status (in tudi posebne finančne ugodnosti). Čas je, da resno razmislimo o javni manifestaciji, da opozorimo nase, na naše organizacije, ki leto zaključujejo s precejšnjimi finančnimi primanjkljaji, na naše ljudi, ki dnevno delajo in oblikujejo našo organizirano podobo in katerim grozi celo delovno mesto. Čas je tudi, da znotraj sebe strnemo vrste in da v teh težkih časih iščemo to, kar nas povezuje in pustimo pred vrati razhajanja in delitve, ki so sicer značilnost in včasih sol sleherne skupnosti. Tokrat ne gre za bodočnost SKGZ, SSO ali kake druge pomembne ustanove. Gre za manjšino v celoti. Čas je, da nam država v vseh njenih institucionalnih razčlenitvah pove, zakaj ravna z nami tako. Zakaj postajamo iz dneva v dan vse manj vidni in zakaj zapravljajo edinstveno priložnost za homogen in celovit razvoj tega ombočja, na katerem slovenska manjšina v FJK in italijanska skupnost v Istri lahko veliko prispevata k temu procesu »evropeizacije«, ki mora premostiti napetosti in nesloglasja, ki nam jih je pustila zgodovina? Želimo imeti priložnost, da kot slovenska narodna skupnost prispevamo vse, kar znamo in zmoremo, da bi dostojanstveno ohranjevali našo identitetno-jezikovno pokončnost v pluralni in večjezični družbi in da prispevamo k utrjevanju prijateljskih in dobrososedskih vezi med Slovenijo in Italijo. Da to lahko uresničimo, pa se ne moremo od jutra do večera ukvarjati le s preživetvenimi vprašanji in imeti občutek, da smo nevidna manjšina, za katero ni vredna nikakršna institucionalna pozornost.

Rudi Pavšič Predsednik SKGZ