Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Bandelj in Pavšič pisala predsednikoma senata in poslanske zbornice

04/04/2018

 

 

Predsednika Rudi Pavšič, SKGZ, in Walter Bandelj, SSO, sta v imenu slovenske narodne skupnosti iz Furlanije Julijske krajine, katere izraz sta krovni organizaciji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, čestitala ob izvolitvi za predsednico Senata Marii Elisabetti Alberti Casellati in za predsednika Poslanske zbornice Robertu Ficu, jima zaželela uspešno delo pri vodenju najvišjega predstavništva državljank in državljanov Italije ter ju zaprosila za srečanje. V nadaljevanju sta napisala:

»Slovenci v Italiji smo zakonsko zaščiteni na državni in deželni ravni, o zaščiti pa jasno govorijo tudi mednarodne pogodbe in evropski dokumenti. Zakonska določila so izredna predpostavka za ohranitev in razvoj slovenske manjšine, ki je zgodovinsko prisotna v deželi Furlaniji Julijski krajini vzdolž državne meje s Slovenijo.

Naša skupnost je celovito organizirana in to v vseh segmentih družbenega življenja: od šolstva in skrbi za slovenski jezik, do kulture, športa, gospodarstva, medijev in drugih dejavnostih, ki predstavljajo steber življenja in dela nad 300 ustanov, organizacij in društev, ki ju predstavljata naši krovni organizaciji.

Veliko si prizadevamo, da bo naš slovenski jezik prepoznaven v javnosti in v stikih z javno upravo, kot je zapisano tudi v samem zaščitnem zakonu. Ravno tako je pomembna neposredna finančna pomoč, ki nam jo država Italija, v okviru zaščitnega zakona, namenja tako za našo bogato organizacijsko stvarnost kot za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti.

Posebej si prizadevamo, da se odnosi med Italijo in Slovenijo izboljšujejo, kar je pomembno jamstvo za pozitiven pristop do obeh manjšin, ki živijo na tem predelu Evrope: italijanske v Istri in naše v Furlaniji Julijski krajini. Dolgoletno je intenzivno sodelovanje obeh narodnih skupnosti, ki se je v zadnjih letih s skupnimi evropskimi projekti še okrepilo.

Posebej bi rada izpostavila potrebo po stvarnejšem pristopu, kar zadeva večjo »zajamčenost« slovenske prisotnosti tako v Poslanski zbornici kot v samem Senatu. Smatramo namreč, da je napočil čas, da bi našo prisotnost v obeh vejah parlamenta zagotovila država s posebnim mehanizmom volilnega zakona in nas postavila na podobno raven kot nemško narodno skupnost na Južnem Tirolskem ter francosko v Dolini Aosta.«

Trst, 3. aprila 2018