Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Dežela FJK naj takoj sproži postopek za sklic Konference o teritoriju

03/02/2007

Že ob bežnem pregledu časopisnih naslovov zadnjih dni lahko z veliko lahkoto potegnemo skupen zaskrbljujoč zaključek: teritorij, ki ga zgodovinsko naseljuje slovenska narodna skupnost v Italiji, je pod novim valom hudih udarcev. To žal ne od danes, saj gre za trend, ki se več ali manj načrtno vije že več desetletij. Splošna varianta k regulacijskemu načrtu v občini Devin-Nabrežina predstavlja tipičen primer, kako lahko določena politična večina z blitz akcijo poseže v najbolj delikatno področje javnega upravljanja, ki ga predstavljajo urbanistične koncesije. S sprejetjem prvega osnutka novega urbanističnega načrta je desno-sredinska uprava uvedla nove gradbene oaze, ki kljub vehementnim Retovim zagotovilom dišijo po normalnih gradbenih špekulacijah. Uprava se je pri sprejemanju te odločitve skrila za nekimi namišljenimi zahtevami občanov, ki naj bi potrebovali domove za lastne otroke. Dejansko pa je bil postopek „sprejemanja volje občanov“ zavit v neprebojno tančico tajnosti. Vsak devinsko-nabrežinski občan, ki se je kdaj v zadnjih letih spopadal s prošnjami za obnavljanje ali povečanje prostornine lastnega bivališča, dobro ve, da je birokratska pot dolga, draga in posejana z neštetimi ovirami. Isto velja za gospodarstvenike, ki se odločijo za posodobitev ali razširitev lastnih dejavnosti. Poenostavitev teh postopkov bi pomenila odgovarjati na potrebe občanov in njihovih družin. Odgovor uprave pa je okoristil le nekatere in osiromašil skupnost v svoji celoti. Delni sramežljiv umik uprave s črtanjem v zadnjem hipu nekaterih gradbenih površin v Trnovci, Devinu in Medji vasi je k temu le dokaz. Pri vsem tem se postavi še vprašanje spoštovanja 21. člena zaščitnega zakona 38/01, ki narekuje soudeležbo predstavnikov slovenske manjšine pri vseh odločitvah, ki zadevajo „upravno ureditev, rabo teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje.“ Drugi primer je pogojevanje vrnitve Kraške gorske skupnosti z ustanovitvijo nekega še daleč ne definiranega kraškega parka. Spomniti velja, da je bila ponovna ustanovitev KGS (ki jo je prejšnja vladajoča deželna desnica ukinila) izrecno predvidena in obljubljena v upravnem programu Illyjeve koalicije. Čas se izteka in gorske skupnosti še ni. Zato naj Dežela prisluhne soglasni želji zainteresiranih županov ter prav tako enoglasni želji slovenske narodne skupnosti, ki zahteva ustanovitev nove KGS. Naj bo slednja naknadno soudeležena pri snovanju morebitnega parka v obsegu in na način, ki bo odgovarjal potrebam teritorija in ljudi. Prvi korak v tej smeri bi lahko bila ustanovitev začetnega medobčinskega parka, za katerega obstajajo že konkretni pogoji. Tretji primer pa predstavlja 2.500 novih hektarjev „evropsko zaščitenih“ zemljišč na tržaškem Krasu, ki se dodajajo že vsem dosedanjim. Krajevni javni upravitelji in stanovske organizacije (vključno s krovnima SKGZ in SSO) so že ob sprejetju prve perimetracije od Dežele zahtevali soudeležbo pri sestavi upravnih pravilnikov. Prav tako gre zahtevati serijo odškodninskih posegov Dežele, ki naj lastnikom zemljišč in krajevnim upravama omilijo povzročeno gospodarsko škodo. Prišlo je res do nekega prvega sestanka pred skoraj letom dni, nakar je vse obmolknilo. Zgoraj navedeni so le zadnji trije primeri, ki narekujejo nujo, da Dežela FJK sproži postopke za sklic konference o teritoriju, v katero naj bodo soudeležene politične in stanovske organizacije slovenske manjšine, krajevne javne uprave in univerze. Tako konferenco je predvideval že sporazum, ki je dolgo od tega prižgal zeleno luč gradnji Sinhrotrona pri Bazovici. Razlogi za tako konferenco se od takrat niso izčrpali – nasprotno, konferenca o teritoriju je danes morda kot še nikdar prej nujna in potrebna, pa tudi spoštljiva do 21. člena zaščitnega zakona. Zahtevo po sklicu konference o teritoriju sta še pred dnevi krovni organizaciji SKGZ in SSO iznesli odborniku Sonegu v dokumentu, ki se je nanašal na novi urbanistični zakon FJK.

Igor Gabrovec, pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško