Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Deželni svet SKGZ o rešitvi za parlamentarno predstavništvo manjšine

03/12/2019

 

Slovenska kulturno-gospodarska zveza se zavzema ne le za najboljšo, temveč tudi za najbolj uresničljivo rešitev, ki bi zagotavljala nadaljnjo izvolitev parlamentarca slovenske narodnosti. Kakšna bo ta rešitev, bo odvisno od novega volilnega zakona, ki naj bi ga italijanski parlament sprejel v prvih mesecih prihodnjega leta. Če ne bo prej prišlo do vladne krize, ki je vedno za vogalom. Kar nekaj neznank torej, ki postavljajo SKGZ ter vso slovensko manjšino v težko in negotovo situacijo še zlasti, če bo prišlo do krčenja števila parlamentarcev, nad katerim visi možnost referenduma.  Problematiki slovenskega parlamentarnega predstavništva se je posvetil deželni svet SKGZ na zasedanju, ki je potekalo na sedežu društva Skala v Gabrjah. Vabljeni sta bili senatorka Tatjana Rojc in njena predhodnica Tamara Blažina. Dobrodošlico je prisotnim v imenu domačega društva izrekel Robert Juren.  Blažina je obžalovala, da se o tem vprašanju v naši sredi govori zelo pavšalno in nestrokovno, kar velja tudi za visoke predstavnike Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Ponovila je znano stališče Demokratske stranke, da mora biti parlamentarec ne samo izraz slovenske manjšine, temveč tudi manjšinskega pluralnega okolja. Za razliko od Južne Tirolske in Doline Aoste etnična stranka – Slovenska skupnost – pri nas ni večinska, zato je treba v novi volilni zakonodaji poiskati temu primerne rešitve.  Podobno je ugotavljala senatorka Rojc, ki je izpostavila ≫naraščajočo mobilnost ≪ slovenskega volilnega telesa, nad čemer manjšina več kot eno leto po političnih in deželnih volitvah se še ni resno zamislila. Zahteva po recipročnosti med italijansko manjšino v Sloveniji in slovensko manjšino v Italiji je po njeni oceni ≫floskula in politična propaganda≪, zato senatorka računa, da bosta SKGZ in SSO skupaj s strankami izdelala enoten predlog v sklopu novega volilnega zakona. Senatorka je vsekakor prepričana, ≫da nas desnica hoče izločiti iz parlamenta≪, pri čemer je omenila trdovratno nasprotovanje senatorja Lige Roberta Calderolija vsakršni možnosti, da bi FJK dobila enega senatorja ali poslanca več od predvidenih, kar bi olajšalo izvolitev Slovenca.  Za zajamčeno izvolitev slovenskega parlamentarca se je neposredno opredelil doberdobski župan Fabio Vizintin. Na podobni ≫valovni dolžini≪ je bil goriški občinski svetnik David Peterin; če ta cilj ne bo uresničljiv, pa je prepričan, da edino proporcionalni volilni sistem lahko ponovno zagotavlja izvolitev Slovenca v Rim. Povsem drugačna stališča je zagovarjal Štefan Čok, ki zelo dvomi v zajamčeno zastopstvo, ≫saj ne vemo, kakšni manjšini, ki doživlja zelo hitre spremembe, bi to sploh odgovarjalo≪.  Po mnenju Rudija Pavšiča je treba zagotoviti Slovencem predstavništvo ne samo v Rimu, temveč tudi v deželnem svetu – tri svetnike iz treh pokrajin, kjer živijo Slovenci –, medtem ko v FJK sedanji volilni zakon koristi le stranki Slovenske skupnosti, in to na škodo Slovencev v Demokratski stranki. ≫SKGZ mora tudi pri tem vprašanju nastopati kot odvetnik manjšine, volilne mehanizme pa naj prepusti strankam,≪ je dejal nekdanji predsednik krovne organizacije. Devan Jagodic se je zavzel za več demokratičnosti pri izbiri slovenskih kandidatov za Rim, Livio Semolič pa je prepričan, da bo tudi v prihodnje odločilno vlogo pri kandidiranju in izvolitvi Slovencev imela Demokratska stranka, ≫saj je treba promovirati levo sredino, torej tiste, ki so marsikaj koristnega naredili za Slovence, in ne tistih, ki samo obljubljajo≪.  V pomanjkanju jasnih obrisov novega volilnega zakona je bil kot edini predlog omenjen t.i. ladinski model, ki je v veljavi na Trentinskem-Južnem Tirolskem. Izpostavili so ga Semolič, Pavšič, Maja Tenze in senatorka Rojc, ki skuša v to prepričati državno vodstvo svoje stranke. Časa ni veliko, saj so po novem letu že napovedane avdicije o novem volilnem zakonu. (Sandor Tence, Primorski dnevnik)

 

Stališče SKGZ glede parlamentarnega predstavništva Slovencev v Italiji:

»SKGZ zagovarja načelno zahtevo po zagotovljenem mestu za predstavnika slovenske manjšine v rimskem parlamentu na osnovi ustavnih načel in zaščitnega zakona ter ob ugotovitvi, da je parlament glavni epicenter odločanja v Italiji,« navaja stališče krovne organizacije. »Posledično naj pravni uradi institucionalnih teles določijo specifično tehnično rešitev, ki naj udejanji to pravico na osnovi izbranega volilnega sistema (večinskega,mešanega ali proporcionalnega). « Ob tem SKGZ zagovarja takšno obliko zajamčenega zastopstva, ki bo hkrati zagotavljala in udejanjila tako narodnostni (jezikovnokulturni) vidik kot tudi pravico italijanskih državljanov slovenske narodnosti, da izrazijo idejno-politično pluralnost.